1. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju in obravnavi anafilaksije pri otrocihAdis Saramati, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Anafilaksija predstavlja hudo alergijsko reakcijo, ki lahko ob izpostavljenosti alergenom ogrozi otrokovo življenje. Pri obravnavi otroka z anafilaksijo ima pomembno vlogo medicinska sestra. Namen zaključnega dela je ugotoviti vlogo medicinske sestre pri preprečevanju in obravnavi anafilaksije pri otrocih.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Uporabljene so bile deskriptivna metoda dela, metoda analize in sinteze. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Cochrane Library in Web of Science. Potek iskanja literature je prikazan v diagramu poteka iskanja literature. Moč dokazov je bila določena s pomočjo hierarhije dokazov.
Rezultati: Vključenih je bilo devet člankov. Vloga medicinske sestre pri obravnavi otroka z anafilaksijo se kaže predvsem v izvajanju hitre in natančne ocene stanja otroka ter spremljanju vitalnih znakov. Medicinska sestra mora tudi zagotoviti takojšnje izvajanje primernega zdravljenja, vključno z aplikacijo adrenalinskega avtoinjektorja, urediti položaj, nuditi psihološko podporo otroku in njegovi družini ter sodelovati z ostalimi člani zdravstvenega tima pri nadaljnji obravnavi otroka.
Razprava in sklep: Za izboljšanje zdravstvenega varstva otrok z anafilaksijo je potrebna večja ozaveščenost in izobraževanje za zdravstvene delavce, skrbnike in starše, otroke in mladostnike ter vzgojitelje in učitelje. Medicinske sestre morajo imeti ustrezno usposabljanje za učinkovito obvladovanje anafilaksije, saj sta zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje ključna za zmanjšanje tveganja za anafilaktično reakcijo pri otrocih.
Ključne besede: zaposleni v zdravstveni negi, otroci, vzroki, ukrepi, anafilaksija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Odgovornost zaposlenih v zdravstveni negi ob pojavu neželenih dogodkov v Pomurski regijiSara Knego, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Raziskovanje pojava neželenih dogodkov in odgovornosti zaposlenih v zdravstveni negi ima ključno vlogo pri izboljšanju varnosti pacientov in kakovosti zdravstvene oskrbe. Namen zaključnega dela je raziskati odgovornost zaposlenih v zdravstveni negi ob pojavu neželenih dogodkov.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Izvedli smo raziskavo z uporabo ankete kot tehnike zbiranja podatkov med 250 zaposlenimi v zdravstveni negi. Zbrane podatke smo statistično obdelali s programom IBM SPSS Statistics 27.0 ter uporabili Chi-kvadrat test za preverjanje hipoteze.
Rezultati: Več kot tretjina zaposlenih se občasno srečuje z neželenimi dogodki, pri čemer večina takih dogodkov ostane neopažena. Rezultati potrjujejo pomembnost medsebojnih odnosov v timu, pri čemer so zaposleni, ki ocenjujejo odnose kot dobre, bolj nagnjeni k poročanju o neželenih dogodkih. Več kot tretjina zaposlenih poroča o napakah pri dajanju zdravil, le polovica poroča o teh dogodkih nadrejenim, pri čemer se več kot polovica počuti odgovorno za izboljšave. S Hi kvadrat testom smo dokazali tudi statistično pomembne razlike med medsebojnimi odnosi v timu ter poročanju nadrejenim o neželenem dogodku.
Razprava in zaključek: Varnost pacientov predstavlja pomemben izziv v zdravstveni negi. Izzivi, s katerimi se zaposleni soočajo ob neželenih dogodkih, vključujejo čustvene in psihološke stiske. Ugotovili smo, da bi bile potrebne izboljšave v obstoječem sistemu za sporočanje neželenih dogodkov v zdravstvu.
Ključne besede: odgovornost, neželeni dogodki, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. Načrtovanje kadra zdravstvene nege na urgenciDaniela Berdnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zagotavljanje zadostnega števila kadra zdravstvene nege za doseganje optimalnih ciljev na urgenci zaradi naključnega prihoda pacientov, različnih stopenj nujnosti in potreb pacientov predstavlja poglaviten problem pri načrtovanju kadra. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v razmerje med delovnimi obremenitvami in zaposlenimi v zdravstveni negi na izbrani urgenci.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedena je bila prospektivna kohortna raziskava. Za izračun in analizo delovne obremenitve preučevane populacije smo uporabili programsko orodje Baseline Emergency Staffing Tool, ki za oceno zahtevnosti potreb pacientov po zdravstveni negi vključuje obrazec Jones Dependency Tool. Podatke smo zbirali v štirinajstdnevnem obdobju v mesecu oktobru leta 2023.
Rezultati: V raziskavi je bila s strani dvaintridesetih diplomiranih medicinskih sester narejena ocena zahtevnosti potreb zdravstvene nege za 405 pacientov. Povprečno število zaposlenih na delovišču v času raziskave je bilo od izračunanega števila nižje za 0,4 zaposlenega. Najvišje izračunano število zaposlenih na delovišču je bilo potrebno med 12. in 18. uro vse dni v tednu. Več kot polovico (53 %) vseh ocen so predstavljali pacienti z zmerno stopnjo zahtevnosti.
Razprava in sklep: V zaključnem delu smo pridobili dejanski vpogled v delovno obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi v času raziskave. Z raziskavo smo prispevali k razumevanju delovne obremenitve in potrebe po kadru zdravstvene nege na izbrani urgenci, hkrati pa smo podali možnost za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: urgenca, zaposleni v zdravstveni negi, delovna obremenitev, orodje za načrtovanje kadra na urgenci - BEST, obrazec za oceno zahtevnosti potreb - JDT
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,14 MB) |
4. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi v urgentnem centruMartina Bobič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu s strani pacientov in svojcev predstavlja globalno skrb po vsem svetu. V zadnjih letih prihaja do porasta tako verbalnega kot fizičnega nasilja v urgentnih centrih. Urgentni centri so opredeljeni kot delovišče z visokim tveganjem za nasilje in zaposleni v urgentni dejavnostni so med najbolj izpostavljenimi nasilju in stresu. Namen magistrskega dela je raziskati nasilje nad zaposlenimi v urgentnem centru.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 70 anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med izvajalce zdravstvene nege v urgentnem centru v splošni bolnišnici. Za obdelavo podatkov smo uporabili t-test za dva neodvisna vzorca in ANOVA-test za ugotavljanje razlik med več skupinami.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je med zaposlenimi v zdravstveni negi v urgentnem centru v raziskovanem zavodu pogosto prisotno nasilje. Največ zaposlenih v zdravstveni negi se z nasiljem srečuje tedensko. Zaposleni v zdravstveni negi menijo, da do tega v največji meri prihaja zaradi nestrpnosti pacientov in njihovih svojcev ter predolgih čakalnih vrst.
Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je nasilje v urgentnih centrih v porastu tako v svetu kot v Sloveniji. Pomembno je, da se usvojijo pristopi in načini komunikacije s strani zaposlenih v zdravstveni negi, saj se lahko ob tem zmanjša možnost nasilja.
Ključne besede: fizično nasilje, verbalno nasilje, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 20.06.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,45 MB) |
5. Vrste napak in neželenih dogodkov na urgenciVanesa Pust, 2023, diplomsko delo Opis: Urgenca je del zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni, specializirani za nudenje nujne medicinske pomoči oziroma oskrbe akutno obolelim. Kljub izkušnjam in specialnim znanjem pa preobremenjenost že zaposlenih predstavlja velik vzrok za pojavljanje napak in neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, katere so najpogostejše napake in neželeni dogodki, s katerimi se na urgenci srečuje zdravstveno osebje.
Ključne besede: napake, neželeni dogodki, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 585; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,16 MB) |
6. Vzročni dejavniki napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene negeJana Mavrič, 2022, diplomsko delo Opis: Napake pri dajanju zdravil so s strani zaposlenih v zdravstveni negi najpogostejši vzrok napak v urgentni dejavnosti, s čimer pa so povezani različni vzročni dejavniki. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kateri vzročni dejavniki prispevajo k pojavu napak pri dajanju zdravil pri obravnavi pacientov na področju urgentne zdravstvene nege.
Metode: Izveden je bil pregled literature z deskriptivno metodo dela in metodo analize ter sinteze z upoštevanjem smernic PRISMA. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Web of Science in MEDLINE ob upoštevanju zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter limitov iskanja.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali zastavljenim kriterijem iskanja. Ugotovljeno je bilo, da so vzročni dejavniki za pojav napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene nege povezani s prekomerno utrujenostjo zaposlenih v zdravstveni negi in z izmenskim delom. To je posledica pomanjkanja kadra. Ravno tako na pojav napak pri dajanju zdravil vplivata neustrezno razmerje med zaposlenimi v zdravstveni negi in pacientom ob velikem številu pacientov v urgentnih centrih.
Razprava in sklep: Pojav napak pri dajanju zdravil je v urgentni dejavnosti najvišji. Kadrovska preobremenjenost in organizacijska problematika vodita v nezadovoljstvo in stres zaposlenih v zdravstveni negi, ki so zaradi obremenitev bolj podvrženi k napakam. Rešitev kadrovske problematike in izboljšanje komunikacije v timu lahko pripomoreta k zmanjšanju napak pri dajanju zdravil.
Ključne besede: zmote, terapija, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 155
Celotno besedilo (566,61 KB) |
7. Znanje medicinskih sester o preprečevanju in oskrbi poškodb tkiva zaradi tlaka v intenzivni terapijiAlenka Žnidar, 2020, diplomsko delo Opis: Povzetek
Izhodišča: Opisali smo poškodbo tkiva zaradi tlaka, navedli dejavnike tveganja za nastanek poškodbe tkiva zaradi tlaka, predstavili smernice preprečevanja in oskrbe poškodbe tkiva zaradi tlaka ter opisali sodobne obloge za zdravljenje poškodbe tkiva zaradi tlaka. Namen diplomskega dela je ugotoviti znanje medicinskih sester v intenzivni terapiji o stopnjah, preprečevanju ter oskrbi poškodb tkiva zaradi tlaka.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika, in sicer z 18 vprašanji v eni od intenzivnih terapij. Anketirali smo 43 medicinskih sester. Podatki so obdelani s pomočjo grafov.
Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da imajo medicinske sestre zelo dobro znanje, saj je o poznavanju stopenj PTT-ja, kar 87,75 % anketirancev odgovorilo pravilno. Za preprečevanje PTT-ja smo ugotovili, da je 87,56 % anketirancev odgovorilo pravilno, za oskrbo PTT-ja v intenzivni terapiji pa je, kar 82,15 % anketirancev odgovorilo pravilno na zastavljena vprašanja.
Diskusija in zaključek: Poškodba tkiva zaradi tlaka je še vedno velika svetovna zdravstvena težava številnih zdravstvenih institucij. Kljub številnim preventivnim strategijam in pripomočkom, bi bilo potrebno razviti in podpreti pozitiven odnos zdravstvenih delavcev do preprečevanja poškodb tkiva zaradi tlaka. Zdravstveni delavci bi zraven dobrega znanja morali v zdravstveni negi imeti tudi pozitiven odnos do izvajanja in vrednotenja poškodb tkiva zaradi tlaka.
Ključne besede: zaposleni v zdravstveni negi, intenzivna terapija, decubitus, rana, znanje
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 1034; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,19 MB) |
8. Uporaba ergonomsko-tehničnih pripomočkov v obravnavi pacientov na kliniki za kirurgijoNemanja Spasovski, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Ergonomija kot veda se ukvarja z oblikovanjem delovnega mesta in preventivnega varovanja zdravja delavcev. Uporaba ergonomsko–tehničnih pripomočkov pri izvajanju negovalnih intervencij je izjemnega pomena pri zaposlenih v zdravstveni negi, saj varuje njihovo zdravje pred različnimi obremenitvami, ki lahko posledično škodujejo različnim delom telesa, kot so hrbtenica, spodnje in zgornje okončine, glava itd.
Raziskovalne metode: Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ergonomija, analizirali razne ergonomsko-tehnične pripomočke in ali ter kako le-ti razbremenjujejo delo zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Nadgradili smo ga z raziskavo, katere inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik v pisni obliki, ki je vseboval 9 vprašanj odprtega tipa in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 60 anketirancev, od tega 11 moških in 49 žensk. Med anketiranci je bilo 37 oseb s srednjo izobrazbo, 23 oseb pa je imelo višjo ali visoko izobrazbo. Raziskavo smo izvedli v začetku aprila 2019.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni v zdravstveni negi v kar velikem števil uporabljajo ergonomsko-tehnične pripomočke. Kar 100 % anketirancev se je strinjalo, da jim ravno ti lajšajo obremenjujoče aktivnosti, ki jih izvajajo pri zahtevnejših pacientih.
Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi so izpostavljeni različnim obremenitvam pri izvajanju negovalnih intervencij. Uporaba ergonomsko-tehničnih pripomočkov pri delu s pacienti predstavlja preventivni način za ohranjevanja zdravja zaposlenih v zdravstveni negi ter za same paciente.
Ključne besede: ergonomija, obremenitve, zaposleni v zdravstveni negi, razbremenitev dela, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1220; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,12 MB) |
