| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 535
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Raziskava poznavanja ogljičnega odtisa zaposlenih trgovske organizacije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Klemen Štumberger, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo najprej predstavili opazovano problematiko ter teoretična izhodišča in pojme, povezane s tematiko dela. Tako kot se vsak posameznik srečuje z ogljičnim odtisom v vsakdanjem življenju se tudi zaposleni delavec srečuje znotraj organizacije. Podnebne spremembe in globalno segrevanje sta veliki žarišči trenutnih časov, proti katerima nasprotuje ves svet. Te imajo globalne posledice spreminjanja vremena, dvigovanja morske gladine in povečevanja nevarnosti poplav, ogrožajo pa tudi pridelavo hrane. Zato smo se odločili, da bomo raziskali poznavanje ogljičnega odtisa zaposlenih v trgovski organizaciji. V nadaljevanju bomo predstavili pridobljene podatke ankete. S podrobnejšo analizo so raziskave pokazale, da se za sam izračun ogljičnega odtisa odloči zelo malo oz. skoraj nihče od zaposlenih, čeprav se zavedajo pomembnosti in ohranitve okolja. Obenem smo ugotovili, da so nekateri posamezniki že sprejeli določene ukrepe in s tem pripomogli k zmanjšanju lastnih emisij. V diplomskem delu bomo predstavili trenutno stanje. Med drugim bomo podali tudi nekaj ukrepov, s katerimi lahko zaposleni blažijo svoj vpliv na okolje.
Ključne besede: ozračje, podnebne spremembe, globalno segrevanje, ogljični odtis, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
Izgorelost zaposlenih: vzroki in posledice
Jure Jenko, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu naloge smo najprej na splošno pogledali kaj sploh je izgorelost in kako na njo gledajo različni avtorji. V tem poglavju smo predelali simptome in stopnje izgorelosti, prav tako smo primerjali razlike med izgorelostjo in stresom. V naslednjem poglavju smo se ukvarjali z vzroki zaradi katerih pride do izgorelosti. Najprej smo pregledali vzroke povezane s posameznikom, kasneje z delovnim okoljem in nazadnje z zasebnim življenjem posameznika. V zadnjem teoretičnem poglavju pa je bil poudarek na posledicah in okrevanju po izgorelosti. Ta poglavje smo razdelili na psihološke in fiziološke posledice in posledice povezane z organizacijo. Na koncu je sledilo okrevanje in različne metode povezane s tem. Kasneje smo anketirali naključne zaposlene osebe predvsem z namenom, da ugotovimo kakšno je poznavanje simptomov izgorelosti in splošna ozaveščenost o vzrokih in posledicah. Prav tako nas je zanimalo v kolikšni meri zaposleni prejemajo informacije o izgorelosti s strani organizacije v kateri so zaposleni in če jim v podjetju nudijo kakršnakoli izobraževanja in delavnice, ki bi večale ozaveščenost o tej tematiki in jo posledično preprečevale. Intervjuvali smo tudi tri osebe, ki so pred časom že izgorele in so si po tej grozni bolezni že opomogle. V naših dveh analizah smo ugotovili, da nekaj ozaveščenosti o izgorelosti ljudje še vseeno imajo, predvsem so zelo dobro prepoznali simptome izgorelosti. Osebe, ki so bile priče izgorelosti nekoga v njihovi bližini so bolje ozaveščene o vzrokih in posledicah izgorelosti, kot osebe, ki tega niso izkusile. Ugotovili smo tudi, da o ozaveščenosti med mlajšimi in starejšimi ljudmi ni razlik. Najbolj pomembna ugotovitev te raziskave pa je bila, da zaposleni ne prejemajo ustreznih informacij glede izgorelosti s strani organizacij v katerih so zaposleni.  Zaradi teh ugotovitev svetujemo vsem organizacijam, da izvajajo čim več izobraževanj, ki so povezane s to tematiko, saj bo večja ozaveščenost o izgorelosti pripomogla k zmanjšanju procenta izgorelih ljudi in posledično manjše finančne izgube za podjetje. 
Ključne besede: Izgorelost, zaposleni, stres, organizacija
Objavljeno v DKUM: 11.01.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Vrste napak in neželenih dogodkov na urgenci
Vanesa Pust, 2023, diplomsko delo

Opis: Urgenca je del zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni, specializirani za nudenje nujne medicinske pomoči oziroma oskrbe akutno obolelim. Kljub izkušnjam in specialnim znanjem pa preobremenjenost že zaposlenih predstavlja velik vzrok za pojavljanje napak in neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, katere so najpogostejše napake in neželeni dogodki, s katerimi se na urgenci srečuje zdravstveno osebje.
Ključne besede: napake, neželeni dogodki, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 257; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Motivacija za izobraževanje v podjetju Y
Amela Kurtović, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali temo motivacija za izobraževanje v organizaciji X. Delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motivacijo, motivacijske teorije in dejavnike ter izobraževanje. V empiričnem delu smo z anonimnim anketnim vprašalnikom raziskovali, kaj zaposlene motivira oziroma demotivira za dodatna izobraževanja, in ali organizacija svoje zaposlene redno pošilja na dodatna izobraževanja. Rezultati so pokazali, da zaposleni menijo, da so dodatna izobraževanja dovolj redna. Izkazalo se je, da so največji motivatorji za izobraževanje napredovanje, novo znanje in referenca. Najbolj zaposlene demotivira dolgočasnost izobraževanj. Ugotovili smo tudi, da zaposlenim bolj ustrezajo izobraževanja znotraj delovnega časa in da si najbolj želijo izobraževanj v obliki delavnic in na fizični lokaciji.
Ključne besede: Motivacija, izobraževanje, motivacijske teorije, zaposleni.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 176; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
Vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije
Krešo Antonić, 2023, diplomsko delo

Opis: V digitalni dobi je prišlo do številnih sprememb v načinu komuniciranja, poslovanja in interakcije z informacijami. Kljub številnim prednostim digitalizacije pa je izgorelost zaposlenih v digitalni dobi postala pereč problem. Izgorelost je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga lahko povečajo stresorji digitalne dobe, kot sta stalna povezljivost in pričakovanje stalne razpoložljivosti. Management ima ključno vlogo pri preprečevanju in reševanju izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Učinkovito vodenje in strategije upravljanja lahko pomagajo zmanjšati tveganje za izgorelost zaposlenih v digitalnem okolju. To vključuje razumevanje potreb in občutkov zaposlenih, uvajanje tehnoloških inovacij, ki dajejo prednost dobremu počutju in vključenosti zaposlenih, ter spodbujanje samoupravljanja, kjer zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje dobro počutje. V diplomskem delu smo predstavili vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Raziskovalna vprašanja so se osredotočila na vpliv neustreznih strategij upravljanja na produktivnost in na povečano stopnjo izgorelosti zaposlenih v podjetjih, ki hitro prehajajo na digitalizacijo brez ustrezne podpore in usposabljanja. V nadaljevanju so navedeni različne študije in viri, ki obravnavajo tematiko izgorelosti, vpliv digitalizacije na zaposlene in način, kako lahko management vpliva na preprečevanje izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, digitalizacija, management, digitalne kompetence, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
Pristopi k vodenju uspešnih podjetij
Urška Klopčič, 2023, diplomsko delo

Opis: Vsako podjetje si želi v svojem delovanju in poslovanju doseči maksimalno zmogljivost in dobiček ter uspeh na splošno. Pomembni elementi, ki k sami uspešnosti poslovanja pripomorejo, so predvsem dober vodja, zadovoljni zaposleni, dobri motivatorji ter medsebojno razumevanje. Podjetje, ki nima teh elementov razvitih na visoki ravni, bo malo verjetno izkoristilo svoje sposobnosti maksimalno ali pa bo že na sredini življenjskega cikla propadlo. Dober vodja mora biti oseba, ki trdno stoji za svojimi odločitvami, jih korektno predaja svojim podrejenim in jih tudi sam upošteva. Vodja, ki je v dobrih odnosih s svojimi zaposlenimi, bo bolj uspešen kot vodja, ki svoje podrejene zapostavlja oziroma jim daje občutek manjvrednosti. Vodja, ki ima takšen način vodenja, je pogosto že na samem začetku obsojen na neuspeh. Ljudje potrebujemo medsebojno razumevanje, občutek stabilnosti ter varnosti in to predvsem na delovnem mestu. Dober vodja, ki se z zaposlenimi razume, bo dosegel večji uspeh, saj mu bodo zaposleni zaupali in ga tudi upoštevali. Dobro medsebojno sodelovanje v samem podjetju prinese tudi pozitiven signal zunanjim udeležencem podjetja in ljudem, ki so na kakšen drugačen način povezani s podjetjem. Uspešno vodenje podjetja je lahko za vodje in managerje izziv, zato se ga je treba lotiti premišljeno, zbrano in samozavestno. Uspešno podjetje lahko daje dober vtis in zgled tudi sami konkurenci. Uspešnost podjetja bo podjetje lahko pripeljala v sam vrh konkurenčnosti, kar je cilj vsakega podjetnika in organizacije, skupaj z vsemi zaposlenimi. Vodja mora torej pri svojem vodenju gledati na več dejavnikov, ki bodo vplivali na uspešnost podjetja. Pozoren mora biti na to, da z zaposlenimi delajo v dobro samega podjetja ter so usmerjeni k istim ciljem po istih načrtih. Vodja za uspešnost podjetja poskrbi tudi s svojo odločnostjo in pripadnostjo, vztrajnostjo in trdim delom.
Ključne besede: vodenje, uspešnost, vodja, zaposleni, organizacija, podjetje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 217; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Simulacija strežnega sistema v poslovalnici banke
Andrej Bogataj, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan razvoj simulacijskega modela strežnega sistema v banki. Razvitih je bilo več simulacijskih modelov in izvedena primerjava učinkovitosti različnih organizacijskih struktur. Simulacijski modeli so bili razviti s pomočjo orodja Anylogic po principu dogodkovne simulacije. Opisan je način vzorčenja časov med prihodi in časi strežbe. Izvedena je primerjava rezultatov simulacijskih tekov in izveden je izbor najbolj učinkovite rešitve.
Ključne besede: optimizacija, simulacija, čakalne vrste, zaposleni, stranke
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 193; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
Analiza zadovoljstva zaposlenih v Domu starejših občanov Kamnik
Manca Jagodic, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na zadovoljstvo zaposlenih v Domu za starejše občane Kamnik. Na začetku smo opisali pojem zadovoljstva, sledil pa je opis vsakega dejavnika zadovoljstva posebej – plača, nagrajevanje, napredovanje, medsebojni odnosi, samostojnost pri delu, delovni čas, delovne razmere in izobraževanje. Prav tako smo v nadaljevanju opisali vzroke za nezadovoljstvo zaposlenih in kako lahko zadovoljstvo merimo. Opisali smo tudi pojma absentizem in fluktuacija, saj se nanašata na našo temo diplomskega dela. Sledila je raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo spletne strani 1ka. Zaposlenim smo posredovali v reševanje anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 41 vprašanj in trditev. Navezovale so se na prej omenjene dejavnike zadovoljstva. Anketni vprašalnik je rešilo 63 zaposlenih, kar predstavlja 53 % vseh zaposlenih. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci najbolj nezadovoljni z medsebojnimi odnosi, najbolj zadovoljni pa so z možnostjo samostojnega opravljanja dela. Na podlagi rezultatov smo v zaključku predlagali možnosti izboljšav zadovoljstva zaposlenih v Domu za starejše občane Kamnik.
Ključne besede: zadovoljstvo, nezadovoljstvo, zaposleni, dejavniki zadovoljstva, Dom za starejše občane, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 241; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
Izzivi obvladovanja negativnih vplivov projektizacije na zaposlene
Taja Grifič Žvikart, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje vpliv trenda projektizacije, ki že dobrih 20 let pridobiva na prominentnosti. Projektizacija vpliva na vse aspekte posameznikovega življenja tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Projektno delo je bilo do sedaj vedno predstavljeno kot nekaj pozitivnega, vendar opažamo zadnjih nekaj let, da ni nujno tako. Negativni učinki kot so demotiviranost, časovna stiska in apatičnost so postali vedno bolj izraziti pri zaposlenih, kar pa dolgoročno prinaša velike posledice za posameznika, projektni tim in organizacijo.
Ključne besede: Projektizacija, projektno delo, projektni management, zaposleni, negativni vplivi.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
Model (subjektivnega emocionalnega) dobrega počutja zaposlenih v podjetju x
Zala Jakl, 2023, diplomsko delo

Opis: Subjektivno emocionalno dobro počutje zaposlenih predstavlja ključen dejavnik v sodobnih organizacijah, ki vpliva na njihovo uspešnost in vzdržnost. Gre za celovit občutek zadovoljstva, sreče ter splošne izpolnjenosti v življenju, ki ima neposredne posledice na delovno uspešnost, zavzetost ter zadrževanje zaposlenih. V današnjem konkurenčnem poslovnem okolju se vedno bolj zavedamo, da dobro počutje zaposlenih pozitivno vpliva na produktivnost, inovativnost ter ustvarjanje ugodnega delovnega vzdušja. Raziskave kažejo, da zaposleni, ki doživljajo višje stopnje subjektivnega emocionalnega dobrega počutja, izkazujejo večjo stopnjo motivacije, večjo zavzetost, boljše prenašanje stresa ter boljše medsebojne odnose. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučevali temeljne koncepte in raziskave s področja subjektivnega emocionalnega dobrega počutja ter poudarili njegov pomen za uspešnost organizacij. Nato je sledil empiričen del raziskave s katerim smo ugotavljali trenutno stanje subjektivnega emocionalnega dobrega počutja zaposlenih v podjetju X. V sklopu tega smo si v začetku zastavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti ali so zaposleni v podjetju X zadovoljni z osebnim življenjem, ali je negativni afekt zaposlenih v podjetju X višji od pozitivnega ter ali imajo starejši zaposleni v podjetju X višjo raven subjektivnega emocionalnega dobrega počutja. Na podlagi pridobljenih podatkov smo zasnovali optimalen celoviti model subjektivnega emocionalnega dobrega počutja v podjetju X, ki integrira tudi predloge za izboljšanje, do katerih smo prišli na temelju izvedene raziskave.
Ključne besede: Subjektivno emocionalno dobro počutje, model subjektivnega emocionalnega dobrega počutja, zaposleni, vloga organizacije, uspešnost organizacije
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici