1. |
2. Vpliv timskega dela na učinkovitost zaposlenihNives Fink, 2022, master's thesis Abstract: Zaposleni v organizaciji predstavljajo ključno orodje doseganja ciljev organizacije in njene poslovne uspešnosti, zato je učinkovitost zaposlenih med pomembnejšimi kadrovskimi komponentami vsake organizacije. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in opredeliti učinkovitost zaposlenih v šolstvu, pojasniti načine timskega dela v šolstvu in raziskati vpliv timskega dela na učinkovitost zaposlenih v šolstvu. V teoretičnem delu zaključnega dela smo uporabili deskriptivne metode, s katerimi smo pojasnili in predstavili teoretične koncepte in obstoječe prakse na področju upravljanja učinkovitosti zaposlenih, timskega dela zaposlenih ter dela zaposlenih v šolah. V empiričnem delu pa smo s pomočjo ankete izvedli raziskavo med zaposlenimi treh slovenskih osnovnih šol v dolenjski regiji. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da je timsko delo v osnovnih šolah razvito, najbolj razširjena oblika je učiteljski zbor, za njim strokovni aktiv ter oddelčni učiteljski zbor, najmanj pogosta oblika pa je programski učiteljski zbor. Raziskali smo povezavo med obsegom timskega dela in delovno uspešnostjo v dveh šolskih letih, vendar nismo potrdili povezanosti med večjim obsegom timskega dela z boljšimi rezultati delovne uspešnosti. Prav tako smo preverili, ali obstaja povezava med večjim obsegom timskega dela in višjimi samoocenami sodelovanja ter interdisciplinarnosti. V tem primeru nismo potrdili povezanosti. Kljub temu rezultati raziskave kažejo, da so oblike timskega dela v osnovnih šolah pomembne za podporo pri delu ter pri strokovnem razvoju zaposlenih. Glede na rezultate analize bi v osnovnih šolah priporočili več ur mesečno za posamezne oblike timskega dela, vključenost vseh zaposlenih v timsko delo in več oblik timskega dela.
Keywords: timsko delo, učinkovitost zaposlenih, šolstvo, zaposleni
Published in DKUM: 17.01.2023; Views: 41; Downloads: 13
 Full text (995,27 KB) |
3. Vzročni dejavniki napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene negeJana Mavrič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Napake pri dajanju zdravil so s strani zaposlenih v zdravstveni negi najpogostejši vzrok napak v urgentni dejavnosti, s čimer pa so povezani različni vzročni dejavniki. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kateri vzročni dejavniki prispevajo k pojavu napak pri dajanju zdravil pri obravnavi pacientov na področju urgentne zdravstvene nege.
Metode: Izveden je bil pregled literature z deskriptivno metodo dela in metodo analize ter sinteze z upoštevanjem smernic PRISMA. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Web of Science in MEDLINE ob upoštevanju zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter limitov iskanja.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali zastavljenim kriterijem iskanja. Ugotovljeno je bilo, da so vzročni dejavniki za pojav napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene nege povezani s prekomerno utrujenostjo zaposlenih v zdravstveni negi in z izmenskim delom. To je posledica pomanjkanja kadra. Ravno tako na pojav napak pri dajanju zdravil vplivata neustrezno razmerje med zaposlenimi v zdravstveni negi in pacientom ob velikem številu pacientov v urgentnih centrih.
Razprava in sklep: Pojav napak pri dajanju zdravil je v urgentni dejavnosti najvišji. Kadrovska preobremenjenost in organizacijska problematika vodita v nezadovoljstvo in stres zaposlenih v zdravstveni negi, ki so zaradi obremenitev bolj podvrženi k napakam. Rešitev kadrovske problematike in izboljšanje komunikacije v timu lahko pripomoreta k zmanjšanju napak pri dajanju zdravil.
Keywords: zmote, terapija, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 80; Downloads: 33
Full text (566,61 KB) |
4. Delovna obremenjenost računovodij in njihova delovna zavzetost v računovodskih servisih v SlovenijiLara Kovačec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Računovodski servis je specializirano podjetje, ki lahko nudi napredne in zanesljive storitve računovodenja svojim strankam, to je različno velikim podjetjem in samostojnim podjetnikom. Računovodja je največkrat zaposleni v računovodskem servisu, hkrati pa je lahko lastnik oziroma nosilec servisa, večkrat pa je tudi edini zaposleni v računovodskem servisu. Računovodja v računovodskem servisu v najširšem smislu za stranko izvaja štiri računovodske funkcije, in sicer: najpogosteje knjigovodstvo, poleg tega pa tudi lahko računovodsko predračunavaje, analiziranje in nadziranje. Pri svojem delu je računovodja velikokrat delovno obremenjen, kar pa lahko vodi do stresa in izgorelosti računovodje. Največja obremenjenost računovodje se kaže v času priprave in oddaje računovodskih izkazov. Delovna obremenjenost se lahko pri računovodji pojavi tudi, zaradi poznavanja zakonov in prepisov ter spremljanja njihovih sprememb, slabe komunikacije s stranko in pa tudi zaradi preveč dela. Tako kot je lahko računovodja delovno obremenjen je lahko tudi delovno zavzet. Kadar je v računovodskem servisu dobra komunikacija, motivacija ter dober vodja bo računovodja bolj osebno zavzet za opravljanje računovodskih storitev.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti obremenjenost računovodij pri njihovem delu in kako delovna obremenjenost računovodij vpliva na njihovo delovno zavzetost, kar je bilo napravljeno s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 43 naključno izbranih računovodskih servisov v Sloveniji.
Zastavili smo tri hipoteze, ki smo jih na podlagi rezultatov sprejeli oz. zavrnili. Ugotovili smo, da delovna obremenjenost računovodij vpliva na njihovo delovno zavzetost oz. bolj kot so računovodje delovno obremenjeni, manj so zavzeti pri opravljanju računovodskih del. Omejitev raziskave je majhen vzorec naključno izbranih računovodskih servisov, zaradi česar ni mogoče rezultatov posplošiti na vse računovodske servise v Sloveniji.
Keywords: računovodja, računovodski servis, zaposleni, delovna obremenjenost, delovna zavzetost
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 87; Downloads: 29
Full text (1,35 MB) |
5. Motivacija za izobraževanje v podjetju xDoris Tahirović, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskali, kako aktivno zaposleni sodelujejo v izvedenih dodatnih izobraževanjih, koliko jih podjetje ozavešča o pomembnosti izobraževanj, koliko jih motivira k samemu aktivnemu sodelovanju na teh in v kolikšni meri preverja učinkovitost izobraževanj pri zaposlenih po končanem izobraževanju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na aktivno sodelovanje zaposlenih, kaj je zaposlenim najpomembnejše pri izobraževanjih, zaradi česa in na katerem področju se radi izobražujejo ter katera tehnika preverjanja znanja po koncu izobraževanj jim najbolj ustreza ali ne ustreza.
Pri teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije in kompilacije. Podatke o obstoječem stanju na področju izobraževanja pa smo pridobili s pomočjo ankete.
Ugotovili smo, da na aktivno sodelovanje zaposlenih najbolj vpliva dober predavatelj, pridobljeno znanje, motivacija nadrejenega in način izobraževanja. S pomočjo izobraževanj bi si zaposleni želeli največ znanja pridobiti na področju informatike in tujega jezika. Intervju se jim zdi najbolj neprijeten način preverjanja znanja po zaključenem izobraževanju, nato pa reševanje testov ter intervju.
Keywords: motivacija, izobraževanje, aktivnost, zaposleni
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 107; Downloads: 32
Full text (1,73 MB) |
6. Ergonomska ureditev pisarniškega delovnega mestaStella Jaklin, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zdravje je ena najbolj pomembnih dobrin človeka in posledično tudi podjetja. Zdravstvene težave na delovnem mestu lahko negativno vplivajo na produktivnost, zavzetost in motivacijo zaposlenih. Delo v pisarniškem okolju je izpostavljeno številnim tveganjem, ki imajo lahko dolgoročne posledice. Eden od vzorkov, zakaj lahko na delovnem mestu pride do zdrastvenih težav, je nepravilna ergonomska ureditev delovnih prostorov. Vsakodnevno sedenje, šibka osvetljenost, slaba prezračenost, pisarniška miza in stol, neprilagojena posamezniku, vse so to razlogi, zakaj prihaja do zdravstvenih težav pri pisarniških zaposlenih. V diplomskem delu smo preučevali, kaj je ergonomija, zakonodajo na področju ergonomije, zdravstvene težave, s katerimi se srečujejo pisarniški zaposleni, in kako mora izgledati ergonomsko urejena pisarna. Prav tako smo v diplomskem delu izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali zaposleni podjetja X. Z raziskavo smo želeli izvedeti, ali zaposleni delajo na ergonomsko urejenem delovnem mestu in ali so seznanjeni s pomenom ergonomije in z njenimi vplivi na zdravje.
Keywords: ergonomija, zaposleni, zdravje, ureditev, delovni prostor
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 172; Downloads: 70
Full text (951,06 KB)
This document has many files! More... |
7. Vpliv Covid-19 razmer na poslovno etiko in ustvarjanje dobička izbranega podjetjaAnja Mašera, 2022, undergraduate thesis Abstract: Vprašanje etike postaja v družbi v zadnjih letih vse bolj pomembno. Podjetja, ki imajo sloves etičnosti, delujejo pravilno, pošteno, fluktuacija zaposlenih je nizka, odnosi med dobavitelji in kupci temeljijo na medsebojnem zaupanju, njihova donosnost pa je dobra. Vse to še posebej pride do izraza v raznih kriznih razmerah, kot je bila na primer zadnja koronakriza. V takšnih situacijah se pogosto pojavi dilema o tem, koliko skrbi posvečati poslovni etiki, in na splošno etičnosti delovanja in vedenja, ko sta ogrožena delovanje in obstoj podjetja, oziroma bi se zaradi skrbi za etičnost delovanja lahko tudi zmanjševal dobiček. V diplomskem delu smo na primeru izbranega podjetja želeli ugotoviti vpliv razmer Covida-19 na poslovno etiko in ustvarjanje dobička. Zanimalo nas je, ali je bila v tem času etika za podjetje zgolj breme oziroma ali je vplivala tudi na ustvarjanje dobička. Poleg osnovnega namena smo želeli raziskati tudi, ali so koronski ukrepi vplivali na zaposlovanje in fluktuacijo zaposlenih v izbranem podjetju. Raziskava je pokazala, da je izbrano podjetje v času koronakrize vseskozi zelo dobro skrbelo za dobro organizacijsko klimo, zaposlene in etičnost delovanja in poslovanja, zato negativnih vplivov Covida-19 na poslovno etiko, oziroma zmanjšano skrb za etičnost delovanja in vedenja ni bilo zaznati. Je pa zaradi zmanjšanega obsega dela in popolnega zaprtja ene izmed dejavnosti podjetja v času koronakrize podjetje beležilo zmanjšanje dobička oziroma le-teh nekaj časa sploh ni bilo. Prav tako ni podjetje beležilo nobene prekinitve delovnega razmerja ali prehajanja med delovnimi mesti, razlog za to pa je po mnenju direktorja dobra korelacija med skrbjo za zaposlene in dobrimi odnosi v podjetju. Večji pomen, kot ga podjetje namenja poslovni etiki, se kaže tudi v izboljšani morali zaposlenih, le-ta pa vpliva na njihovo zavzetost za delo, kar ima za posledico boljše rezultate in dobičkonosnost podjetja. Zaključimo lahko, da kriza ni nujno slaba za podjetje in zaposlene, temveč je lahko priložnost bodisi za napredek bodisi za ponoven razcvet.
Keywords: Covid-19, poslovna etika, dobiček, zaposleni
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 100; Downloads: 26
Full text (1,52 MB) |
8. Vpliv organizacijske kulture na obnašanje zaposlenihTamara Dimkovska, 2022, undergraduate thesis Abstract: Organizacijska kultura je po definiciji sistem predpostavk, prepričanj, vrednot in norm vedenja, ki so ga razvili in sprejeli člani organizacije na podlagi skupnih izkušenj. Zato ima vsaka organizacija edinstveno kulturo. Ustvarjanje organizacijske kulture poteka skozi procese reševanja problemov pri prilagajanju organizacije zunanjemu okolju in z notranjo integracijo zaposlenih. Prevladujoča kultura v organizaciji je tista, katere vrednote in norme delijo vsi ali večina zaposlenih, subkulturo pa sestavljajo norme in vrednote posameznikov in manjših skupin v organizaciji. Organizacijska kultura je zelo pomembna pri sprejemanju strateških odločitev za organizacijo, njen vpliv je pomemben za oblikovanje organizacijske strukture, sistema nagrajevanja, vodenja ter vodenja in nadzora zaposlenih in zmanjševanja konfliktov. Povedano drugače, organizacijska struktura v veliki meri oblikuje vedenje posameznikov in/ali skupin s posameznimi člani organizacije.
Keywords: organizacijska kultura, upravljanje, zaposleni, managerji, računovodji
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 90; Downloads: 25
Full text (738,98 KB) |
9. Delo na daljavoBrana Živković, 2022, undergraduate thesis Abstract: Danes vse pogosteje slišimo izraz delo na daljavo. V resnici se ta izraz uporablja že vrsto let, prvič pa ga je leta 1973 omenil znanstvenik Jack Nilles. Delo na daljavo se je začelo razvijati z razvojem tehnologije v drugi polovici 20. stoletja. Zaposleni v bolj razvitih podjetjih so imeli vse večjo željo po fleksibilnosti svojega prostora in časa. Tehnologija je s seboj prinašala številne nove priložnosti in omogočila prenos dela iz pisarn na katero koli drugo lokacijo, in time zagotovila fleksibilnost za zaposlene.
Delo na daljavo ima svoje pozitivne in negativne plati tako za delojemalca kot za delodajalca. Tako delo na daljavo zmanjšuje dnevne stroške potovanj, ur in energije, povečuje produktivnost, omogoča boljši odnos med delom in družino, po drugi strani pa izolira ljudi, zmanjšuje socialne veščine in stike z ljudmi v živo. Mnogi se počutijo osamljene, depresivne, izolirane. Zelo pomembno vlogo pri delu na daljavo igra tudi prostor, v katerem delamo. Domačo pisarno je treba urediti tako, da se počutimo srečno in zadovoljno in zmanjšamo negativne plati na minimum.
Vodje znotraj podjetja imajo veliko vlogo pri usklajevanju dela na daljavo z delovanjem organizacije v eno veliko celoto. Morajo biti previdni in skrbeti za interne in eksterne dele organizacije. Zagotoviti morajo, da so vizija, poslanstvo in cilji podjetja usklajeni z delom zaposlenih. Notranji del podjetja vključuje zaposlene, njihovo zadovoljstvo in motivacijo pri delu, strukturo podjetja, njegovo gibanje proti cilju, usklajenost notranjih procesov, itd. Poleg tega zunanji del organizacije vključuje stranke in druge skupine zunaj podjetja, ki vplivajo na samo podjetje in njegovo delovanje.
Keywords: Delo na daljavo, management, Covid-19, zaposleni, delodajalec
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 108; Downloads: 32
Full text (1,40 MB) |
10. Informacijsko varnostna politika kot temeljno vezivo med zaposlenimi in zagotavljanjem informacijske varnosti v podjetjih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJana Jerotić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Prodor novih groženj v področje informacijsko komunikacijske tehnologije je znatno zmanjšal stopnjo varnosti informacij za vse udeležence, od posameznikov, ki brskajo po spletu, do mednarodnih podjetij, ki zagotavljajo osnovne surovine in storitve. Organizacije sicer grožnje uspešno zaznavajo, vendar so pri tem pogosto prepočasne ali celo neustrezno pripravljene.
Diplomsko delo je preučilo možne prilagoditve ter načine obrambe organizacij pred zlonamernimi akterji. Nadalje so bile dognane utemeljitve pojmov ter praktične usmeritve, ki skozi različne informacijsko varnostne politike, strategije in standarde vodijo k večji stopnji zagotavljanja varnosti informacij. Več pozornosti je bilo namenjeno tudi človeškemu kadru, ki je hkrati označen kot najšibkejši člen, a vendarle tvori najpomembnejši del organizacij. Kot glavni ugotovitvi sta izstopala kritičen pomen ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ter potreba po oblikovanju ustrezne varnostne kulture.
V empiričnem delu je bil za pridobivanje odgovorov oblikovan anketni vprašalnik na temo ozaveščenosti zaposlenih o informacijsko varnostnih politikah ter o pomembnih dejavnikih, ki na varnost vplivajo. Ugotovljeno je bilo, da so anketiranci s pomembnostjo informacijsko varnostnih politik dobro seznanjeni ter da največjo vlogo pripisujejo ravno zaposlenim ter njihovem znanju. Prav tako je bilo ugotovljeno, da večina najraje uporablja kombinacijo formalnih varnostnih politik ter neformalnih priporočil in usmeritev.
Keywords: varnost podatkov, podjetja, zaposleni, informacijska varnost, informacijskovarnostna politika, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 121; Downloads: 30
Full text (2,53 MB) |
