31. Alternativne kazenske sankcije in prenaseljenost slovenskih zaporov : diplomsko delo visokošolskega študijaSandra Čuček, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali problem premajhne uporabe alternativnih kazenskih sankcij v sodni praksi, kar pomeni prenaseljenost v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora Dob, Ljubljana in Maribor. Te zavode smo tudi opisali in med seboj primerjali. Pisali smo o obsojencih, ki so obsojeni za manjša kazniva dejanja in so osebnostno toliko urejeni, da se jim lahko zaupa, da ne bodo zlorabili alternativni način prestajanja kazni zapora in ni potrebe, da so poslani neposredno v zapor. Alternativno kazen lahko prestajajo na prostosti pod pogoji, ki so določeni v 12., 12. a in 13. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij -1 (2015) in 86. členu Kazenskega zakonika – 1 (2015).
Raziskovali smo, koliko je oseb, ki jim je takšna oblika prestajanja kazni bila izrečena in na kak način jo prestajajo ter ali so morebitne zlorabe le –teh po posameznih zavodih za prestajanje kazni zapora.
Naš namen je poudariti prizadevanje za večjo uporabo alternativnih načinov izvajanja kazni zapora z delom v splošno korist, vikend zaporom ali hišnim zaporom ter izboljšanjem procesne zakonodaje na tem področju. Kljub ponovitvenemu tveganju za storitev novega kaznivega dejanja, s čimer bi bilo zlorabljeno alternativno prestajanje kazni zapora, je velik interes s strani obsojencev za tak način prestajanja kazni zapora, saj je malo zlorab le – teh. S tem načinom bi lahko obsojenec tudi spremenil svoje življenjske navade in popravil storjeno napako. Opredelili smo tudi osnovne pojme, ki so nas spremljali skozi celotno diplomsko delo. Vse tri zastavljene hipoteze smo na podlagi prebrane literature potrdili, saj bi se z ureditvijo in dopolnitvijo procesne zakonodaje razbremenil pritisk na sodišča (Dežman, 2009), prenaseljenost zavodov za prestajanje kazni zapora se bo bistveno zmanjšala (Ministrstvo za pravosodje, 2014) in sama učinkovitost dela v zavodih bo večja (Žišt, 2009).
Ključne besede: kriminaliteta, kazenske sankcije, zaporna kazen, zapori, zaporniki, prenaseljenost, alternativne kazenske sankcije, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 2378; Prenosov: 517
 Celotno besedilo (762,36 KB) |
32. Vpliv situacijskih dejavnikov pri zlorabi zapornikov v Abu Ghraibu : diplomsko delo univerzitetnega študijaSašo Farič, 2015, diplomsko delo Opis: Na splošno lahko zapore definiramo kot totalne organizacije, katere namen je kaznovati ljudi, ki so kršili formalne družbene norme in jih je družba posledično kaznovala z odvzemom svobode (Wikipedia, 2014). Področje nasilja paznikov nad zaporniki v zaporih pa lahko obravnavamo kot specifično dogajanje, kjer prihaja do nekorektnega, nestrokovnega, nehumanega, ponižujočega vedenja v razmerju pazniki–zaporniki, predvsem zaradi popolnega neravnovesja moči glavnih akterjev. Na eni strani so pazniki, ki dominirajo, imajo vlogo nadzorovalcev zapornikov, ki se morajo obnašati po točno določenih normah. Tu pa prihaja do nepravilnosti, saj v določenih primerih pazniki prekoračijo svoja pooblastila in zaporniki postanejo žrtve lastne nemoči. Diplomsko delo bo prikazalo primer nemoči zapornikov v Abu Ghraibu, kjer so bili žrtve mučenja s strani paznikov, kjer so nekateri izkoristili kaos, da bi bodisi spustili na plan svoje težnje po dominantnosti, si »krajšali« čas ali pa v slepi veri verjeli, da z nizkotnimi dejanji pomagajo pri preprečevanju terorističnih napadov in reševanju ameriških življenj tako v Iraku, kot tudi doma, v Združenih državah Amerike. Problematike smo se lotili z vidika knjige Phillipa Zimbarda. V tem delu nam je avtor predstavil svojo teorijo o razlagi problematike. Mi smo skušali preveriti veljavnost teorije s pomočjo ugotovitev drugih avtorjev, od mnenj generalov, do mnenj psihologov in sociologov ter običajnih posameznikov oziroma laikov, ki so se podrobneje poglobili v omenjeno problematiko. V empiričnem delu smo skušali dobiti lasten približek zahtevnosti opravljanja pazniškega poklica, zato smo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelku Murska Sobota, preverili prisotnost stresa in posledično izgorelosti pri zaporniškem delu. Rezultati so pokazali, da je poklic paznika zahteven že pri normalnih pogojih, v pogojih in okoliščinah, kakršni so bili v Abu Ghraibu postane korektno opravljanje poklica in hkratno upoštevanje vseh pravic in dolžnosti izredno težka naloga.
Ključne besede: zapori, zaporniki, pazniki, pooblastila, kršitve, situacijski dejavniki, izgorelost, agresija, zlorabe, mučenje, Luciferjev efekt, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1351; Prenosov: 167
Celotno besedilo (845,97 KB) |
33. Živali kot pomoč pri rehabilitaciji zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeTina Senica, 2014, diplomsko delo Opis: Začetek diplomskega dela nas popelje od začetkov rehabilitacijskega gibanja do danes. Predstavimo različna stališča do rehabilitacije v zaporih in kakšne oblike rehabilitacije poznamo. Sledi kratka predstavitev slovenskih zaporov in kakšne oblike rehabilitacije se izvajajo. Nato je opisana vez človek-žival, kako so žival v daljni preteklosti uporabili v rehabilitacijske namene in kako lahko uporabimo živali pri rehabilitaciji zapornikov. Nadaljuje se z definicijo terapije in aktivnosti s pomočjo živali in s predstavitvijo drugih tovrstnih programov, ki se vedno pogosteje pojavljajo tudi v zaporih. Zaporniki so lahko v stiku z živaljo ob pogovoru s strokovno osebo, lahko pa so v stalni interakciji z živaljo, zanjo skrbijo in jo šolajo za različne namene. Zanima nas kako je z uporabo živali v terapevtske namene v Sloveniji in če jih uporabljajo v zaporih kot pomoč pri rehabilitaciji zapornikov. Uporaba živali v terapevtske namene je pri nas vse bolj pogosta, ni pa takšnih terapij v zaporih. Iz opravljenih intervjujev smo ugotovili, da sta največji oviri za vzpostavitev takšnega programa pri nas prostorska stiska v zaporih in pomanjkanje finančnih sredstev. Z Ministrstva za pravosodje so nam podali informacijo, da se v Zavodu za prestajanje kazenskih sankcij Dob v tem času vzpostavlja terapevtsko delo z psi iz zavetišč. Za primernost psov bi poskrbelo Društvo za zaščito živali Posavje. Zaporniki bi pse šolali do mere, da bi bili primerni za oddajo. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo preverjali naslednje hipoteze:
- rehabilitacija pomembno vpliva na ponovno integracijo zapornikov v okolje po prestani zaporni kazni,
- živali s pozitivnimi psihosocialnimi učinki pripomorejo k rehabilitaciji zapornikov in vplivajo na stopnjo povratništva v zaporih,
- društvo Ambasadorji nasmeha je pripravljeno izvajati terapijo s pomočjo živali v zaporih in
- Sektor za tretma Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je v nabor strokovne pomoči, ki jo nudijo, pripravljen vpeljati živali kot pomoč pri rehabilitaciji zapornikov.
Na podlagi analize strokovne literature in znanja intervjuvancev smo vse hipoteze potrdili. Na koncu pa sledi še diskusija o intervjujih in obrazložitev hipotez.
Ključne besede: zaporne kazni, zaporniki, rehabilitacija, terapija z živalmi, aktivnosti s pomočjo živali, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2015; Ogledov: 2087; Prenosov: 306
Celotno besedilo (276,09 KB) |
34. |
35. Vzroki za konflikte med osebami na prestajanju kazni zapora : diplomsko delo univerzitetnega študijaKlara Hribar, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vzroki za konflikte med osebami na prestajanju kazni zapora je predstavljeno v dveh delih. V prvem delu (teoretični del) sta predstavljena zgodovina in namen kaznovanja. Nadaljuje se z opredelitvijo in pomenom komunikacije. Na koncu pa je še nekaj teorije o opredelitvi, vrstah, reševanju konfliktov in nasilju. V drugem delu (empirični del) pa so bili opravljeni intervjuji z zaposlenimi in obsojenci ter obsojenkami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob in Ig. Odgovori intervjuvancev so nato tudi analizirani in primerjani med seboj.
Diplomska naloga se nanaša predvsem na konflikte v zaporu, kako obsojenci in obsojenke doživljajo konflikte, kateri so vzroki za konflikte ter na kakšen način jih rešujejo.
S pomočjo intervjuja zaposlenih in obsojencev smo ugotovili, da so konflikti v zavodu nekaj povsem običajnega in da do njih prihaja dnevno. Vsekakor gre v večini primerov za manjše konflikte, katerih vzroki so največkrat banalne, nepomembne stvari. Do resnejših konfliktov pa ponavadi prihaja zaradi posojanja raznih stvari, denarja, dolgov, tožarjenja in različnih osebnosti. Zaposleni se zavedajo kako pomembno je samo zaznavanje konfliktov in potem tudi njihovo reševanje. Tako so za svoje delo dobro usposobljeni in svoje delo opravljajo odlično.
Da pa bi v nadalje preprečili konflikte, bi bilo potrebno vse zavode za prestajanje kazni zapora preurediti in omogočiti obsojencem, da bi bili nameščeni v manjših sobah. Prav tako bi konflikte lahko preprečevali s tem, da bi čim več obsojencem zagotovili možnost dela in jim s tem zapolnili prosti čas.
Ključne besede: kaznovanje, zaporna kazen, zaporniki, medsebojni odnosi, konflikti, nasilje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.04.2015; Ogledov: 1713; Prenosov: 153
Celotno besedilo (278,87 KB) |
36. Delo in legitimnost pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo univerzitetnega študijaVanja Hojs, 2014, diplomsko delo Opis: V zavodih za prestajanje kazni zapora, po domače v »zaporih«, so zaprte osebe, ki so storile kriminalno dejanje, za katerega je predpisana kazen, da se za nekaj časa izločijo iz okolja, v katerem so do tedaj živeli. Poleg njih so tam zaposleni tudi različni delavci, ki zapornikom pomagajo pri spoznanju, da storjeno ni v skladu z zakoni, in odvračanju od podobnih dejanj, ko se spet, po določenem času, vrnejo v normalno družbeno okolje. Ti delavci so na primer: socialni delavci, pedagogi, psihologi, zdravstveni delavci ipd.
V diplomskem delu nas najbolj zanimajo pravosodni policisti kot delavci v zavodih za prestajanje kazni zapora. Najprej je seveda pomembno, da na splošno spoznamo njihovo delo, kasneje pa se osredotočimo na njihovo legitimnost ter zadovoljstvo v okolju, v katerem preživijo velik del svojega dneva.
Pravosodni policisti so dolžni ravnati v skladu z zakoni in pravili, predpisanimi točno za njihov poklic, tudi če se jim kdaj ne zdi prav, se morajo prilagoditi, saj so pod stalnim nadzorom vodstva, zaradi česar je stres na delovnem mestu velikokrat prisoten. Velikokrat slišijo zmerjanje in grožnje s strani obsojencev, zato je pomembno, da to dovolj dobro prenašajo oziroma da si že v začetku delovne dobe s svojo resnostjo, a kljub temu prijaznostjo ter s smislom za pomoč ter komunikacijo z zaporniki zagotovijo avtoriteto, s čimer ustvarijo dobro klimo tako med zaporniki kot tudi med sodelavci. Nasilje, ki so ga posredno ali neposredno deležni pravosodni policisti, so prav oni dolžni pomiriti in odpraviti, če je mogoče. Nekaterim je komunikacija v delovnem okolju zelo pomembna, spet drugi menijo, da bi morala biti za njih organizirana razna izobraževanja, v katerih bi se tudi naučili, kako se spoprijemati z nasilnimi obsojenci ali s težavami, ki jim pretijo v zavodih za prestajanje kazni zapora na splošno.
Če strnem, v zavodih delavci niso zadovoljni, čeprav jih velika večina meni, da brez njih, pravosodnih policistov, ne bi šlo, in da delo dobro opravljajo, saj zaporniki kljub občasnemu grdemu vedenju brez njih ne bi shajali.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, pravosodni policisti, zaporniki, legitimnost, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2014; Ogledov: 2221; Prenosov: 243
Celotno besedilo (414,08 KB) |
37. Odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki : diplomsko delo univerzitetnega študijaPolona Pavlič, 2014, diplomsko delo Opis: Zapor predstavlja družbo znotraj družbe, ki jo sestavljajo vsi tako ali drugače prisotni v zaporu. Le-ti zato sodelujejo pri vzpostavljanju bolj 'človeške' in ustrezne socialne klime. Življenje in napetost v zaporu ne moreta biti kontrolirana s strogimi formalnimi pravili, potrebni so namreč ustrezni in korektni odnosi med vsemi, ki so del te totalne institucije (Liebling, Price in Shefer, 2011).
Največ časa z zaporniki preživijo pravosodni policisti, zato so odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenje in delo znotraj zapora. Medsebojno spoštovanje, sklepanje kompromisov in ustrezna komunikacija so pomembni dejavniki za tvorjenje ustreznih odnosov. Za obe strani je vzpostavljanje in vzdrževanje dobrih odnosov težavno zaradi različnih dejavnikov.
Pravosodni policisti so primerni tudi za izvajanje pomembnih tretmanskih nalog za resocializacijo, saj zaporniki od osebja najlažje zaupajo pravosodnim policistom.
Usposobljenost pravosodnih policistov je zelo pomemben dejavnik, ki pripomore k učinkovitemu in korektnemu izvajanju njihovega dela ter k tvorjenju čim boljših odnosov z zaporniki.
Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov pada kakovost in učinkovitost njihovega opravljenega dela ter narašča varnostno tveganje.
V primeru dobre socialne klime v zaporu ter dobrih odnosov so primarne naloge pravosodnih policistov lažje izvedljive.
Ključne besede: zapor, zaporniki, pravosodni policisti, odnosi, socialna klima, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2014; Ogledov: 1852; Prenosov: 279
Celotno besedilo (661,39 KB) |
38. Prosti čas obsojencev v zaporu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeMonika Frol, 2014, diplomsko delo Opis: Prosti čas je čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi, je čas za razbremenitev od naporov pri delu in drugih vsakodnevnih obveznosti ter čas, ko se človek svobodno odloča za različne dejavnosti. Zaporniki pa so v svojih aktivnostih omejeni s hišnim redom in nadzorom paznikov. Naloga strokovnih delavcev v zaporu je smotrna in učinkovita organizacija prostega časa obsojencev. To še posebej velja za obsojence, ki prestajajo dolge zaporne kazni. Iz letnih poročil Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Republike Slovenije je razvidno, da obsojenci preživljajo svoj prosti čas v najrazličnejših organiziranih dejavnostih, ki jih vodijo zavodski delavci, prevladujejo pa športno-rekreativne dejavnosti. Eden od načinov preživljanja prostega časa v zaporih bi lahko bilo tudi delo z živalmi, ki je v tujini že uveljavljeno, pri nas pa je šele v povojih.
Anketa med zaporniki v zavodu na Dobu je pokazala, da koristno preživljajo svoj prosti čas, po mnenju ljudi, ki niso v zaporu, pa zaporniki svojega prostega časa ne preživljajo koristno in kvalitetno.
S preverjanjem postavljenih hipotez v diplomskem delu sem potrdila:
H1/ Da na področju organizacije prostega časa obsojencev v zaporih deluje premalo strokovnih delavcev;
H2/ Da se ljudje strinjajo z idejo, da zaporniki pomagajo pri negi in šolanju domačih živali, pa tudi večina zapornikov bi rada delala z živalmi;
H3/ Da bi zemljišča znotraj nekaterih zaporov lahko koristno uporabili za različne dejavnosti obsojencev (telovadnica, manjši atletski stadion, poslopje za kulturno udejstvovanje).
Za uveljavljanje novih načinov preživljanja prostega časa zapornikov v Sloveniji predlagam, da se nekatere aktivnosti z živalmi uvedejo najprej poskusno, kasneje pa za stalno.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, obsojenci, zaporniki, prosti čas, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.03.2014; Ogledov: 2260; Prenosov: 418
 Povezava na celotno besedilo |
39. Legitimnost pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDomen Škrbec Đogić, 2013, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo obravnava vprašanje legitimnosti pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora. V prvem delu smo skozi ugotovitve različnih avtorjev predstavili teoretična izhodišča o tej tematiki. Najprej predstavimo življenje zapornikov, njihove značilnosti in pravila, ki jih omejujejo. Nato, na drugi strani, pogledamo, kakšne so pri tem naloge paznikov, kaj je bistveno za dober odnos med tema dvema skupinama in za preprečevanje kršitev pravil in nasilja v zavodih. V drugem delu teoretičnega sklopa se osredotočimo na legitimnost. V tem delu raziskujemo, kateri faktorji vplivajo na zaznavo občutka posameznikov, da se morajo držati pravil in podrediti ukazom. Spraševali smo se tudi o učinkovitosti sistema nagrad in kazni, kot oblike nadzora vedenja zapornikov in predlagani alternativni teoriji, ki temelji na postopkovni pravičnosti, kot učinkovitejšem sredstvu za doseganje tega cilja. Osredotočili smo se predvsem na povezavo med dojeto legitimnostjo, postopkovno pravičnostjo in številom kršitev pravil. Na koncu pa smo se dotaknili še nekaj metod za povečanje spoštovanja pravil in rehabilitacije zapornikov. V empiričnem delu smo predstavil rezultate raziskave, ki je bila opravljena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Te rezultate smo primerjal s teoretičnimi ugotovitvami in poskušali priti do nekaterih končnih zaključkov o tej problematiki. Na takšen način smo tudi potrdili oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih postavil za izhodišče tega diplomskega dela. Za zaključek smo pogledali še, kakšna so izhodišča in želje za nadaljnje delo na tem področju v prihodnosti.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, zaporna kazen, zaporniki, pravila, legitimnost, postopkovna pravičnost, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.02.2014; Ogledov: 1859; Prenosov: 146
Celotno besedilo (995,25 KB) |
40. Spremljanje zaprtih oseb izven zavoda za prestajanje kazenskih sankcij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAleš Repovž, 2014, diplomsko delo Opis: Pravosodni policisti so uradne osebe Ministrstva za pravosodje zaposleni v zavodih za prestajanje kazenskih sankcij in imajo posebna pooblastila.
V diplomskem delu obravnavamo spremstvo pravosodnih policistov zaprtih oseb izven zavoda za prestajanje kazenskih sankcij. V teoretičnem delu analiziramo in interpretiramo različne članke, knjige, raziskovalna dela in zakone, ki pripomorejo k razumevanju ter analizi varovanja in spremljanja zapornikov izven zavoda za prestajanje kazenskih sankcij. Opisana so dela, naloge ter pooblastila pravosodnih policistov pri spremljanju zapornikov izven zavoda, pred, med in po spremstvu.
Za proučevanje spremstev po zavodih v zadnjem triletju smo analizirali statistične podatke, zbrane v Letnih poročilih Uprave Republike Slovenije za izvajanje kazenskih sankcij. Izvedli smo strukturirani intervju s poveljnikom, operativnim vodjem in pravosodnim policistom v zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij na Dobu pri Mirni.
V delu ugotavljamo, kakšen je sistem varovanja zapornikov pri spremstvu izven zavoda za prestajanje kazenskih sankcij, kakšne so naloge poveljnika, operativnih vodij in pravosodnih policistov pri izvajanju spremstev, ter nevarnosti pri opravljanju njihovih nalog.
Ključne besede: pravosodni policisti, zaporniki, spremstvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.02.2014; Ogledov: 1300; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,11 MB) |
