Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah. Metode: Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Ključne besede: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1383; Prenosov: 64
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Med pisanjem diplomskega dela sem velikokrat vprašala naključne ljudi, kaj na splošno menijo o posameznikih, ki so krivi kršenja temeljnih družbenih norm. Najpogostejši odgovor, ki sem ga dobila, je bil: »Sodijo v zapor!« Po mnenju večine se takšni ljudje ne bi smeli prosto gibati, saj s tem ogrožajo njihovo varnost, niti eden pa ni pomislil na dejstvo, da večina po nekaj letih odsluži svojo kazen in se ponovno vključi v družbo. Šele takrat so pomislili na dejavnik resocializacije in pomembnost rehabiltacijskega programa. In ravno to, da se večina ukvarja samo s tem, da bo pravici zadoščeno, na posledice, ki sledijo, pa pozabijo, me je prepričalo v raziskovalno delo na tem področju. V diplomski nalogi so tako najprej opredeljeni osnovni pojmi, potrebni za razumevanje obravnavane teme. Na začetku je opredeljena osebnost in zakaj nekdo razvije kriminalne lastnosti. Pomembna podlaga za boljše razumevanje tematike je tudi zgodovina razvoja zaporne kazni, kdaj se prvič pojavi in na kakšne načine se je izvrševala skozi čas. Za boljšo predstavo je definirana funkcija zapora in sankcija kazen zapora. Opredeljen je tudi pojem deviantno ravnanje, ki privede do kazni zapora, ter navedeni možni vzroki za nastanek takšnega ravnanja. Z namenom pridobitve čim bolj realne slike sta opravljena intervju s psihologinjo iz zavoda in intervju z nekdanjim zapornikom, prav tako pa je izvedena anketa med 52 naključnimi zaporniki. Psihologinja iz zavoda je predstavila način izvajanja programa in odzive na rehabilitacijo, osebe, ki so in še sodelujejo v programu, pa so opozorile na pomanjkljivosti in prednosti programa. Za vsakega obsojenca je najtežji prehod s prostosti v zavod in obratno, zato so v diplomskem delu predstavljeni tudi predlogi in možne izboljšave v teh dveh kritičnih obdobjih.
Ključne besede: zaporniki, rehabilitacija, rehabilitacijski programi, deviantno ravnanje, povratništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.05.2018; Ogledov: 1531; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: Združene države Amerike predstavljajo pomembno velesilo na različnih področjih. V zadnjem obdobju pa postaja vse bolj relevanten problem množičnega zapiranja, ki zadeva tisoče ljudi in uvršča ZDA, skupaj z Rusko federacijo in Kitajsko, med države z največjim številom zapornikov. Eskalacija zaporniške populacije se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s poostritvijo politik in zakonodaje na področju kazenskega pravosodja. Kazenske politike so postale strožje, posledično pa se je povečalo število inkriminacij, ki so posredno zadevale manjšine; poostrile so se zaporne kazni, povečala so se sredstva organov pregona in razširile policijske operacije. Zapori so se začeli polniti, kar je povzročilo prenatrpanost zavodov in ustvarilo neprimerne življenjske razmere v njih. Kasneje, leta 2008, pa je začelo število zapornikov tako v zveznih kot državnih zavodih upadati. Razlogov za tovrsten pojav je sicer več, med najpomembnejše pa prištevamo spremembe v politiki kaznovanja in posredovanje raznih funkcionarjev, npr. bivšega ameriškega predsednika B. Obame, ki je z uvedbo reform in ustanavljanjem organizacij za pomoč zapornikom bistveno vplival na število zapornikov. Pri tem je treba omeniti tudi visoke stroške preživljanja prestopnikov in vzdrževanja zaporov. Nove politike se osredotočajo na same zapornike z uvajanjem alternativnih oblik kaznovanja, kot so na primer programi zdravljenja odvisnosti, elektronsko nadzorovanje in disciplinski centri. V prvem delu diplomske naloge predstavljam politični sistem ZDA s poudarkom na sodni praksi in zaporniškem sistemu, opredeljujem glavne pojme, povezane z zveznimi in državnimi zapori, ter predstavljam razlike med posameznimi ustanovami.
Ključne besede: zapori, zaporniki, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.09.2017; Ogledov: 1321; Prenosov: 111
Celotno besedilo (815,65 KB)

Opis: Ko govorimo o zaporu, se moramo vprašati, kako poteka življenje brez svobode, brez določenih pravic, spanje na trdi postelji, občutek nemoči, kako je biti vsak dan zaprt v enakem prostoru, ko ti drugi ukazujejo, kaj in kako moraš delati, ipd. Ravno zaradi tega sem se odločila, da bom v svoji diplomski nalogi pisala o zaporni kazni. Posvetila sem se mladoletniškemu zaporu in njegovi primerjavi z zaporom za odrasle. Osredotočila sem se na sodelovanje mladoletniškega zapora Celje in zapora za odrasle na Dobu. V obeh zaporih sem izvedla intervju, pri katerem sem ugotovila, da se razlike med njima kažejo tudi v praksi, predvsem pa pri obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Življenje za rešetkami je tako psihično in fizično izredno naporno, še posebej za mladoletnike. Skozi pisanje diplomske naloge sem ugotovila, da so mladoletniki manj odgovorni, da so še v razvoju, da jih moramo obravnavati vzgojno, torej s čim več prizanesljivosti. Ravnati je potrebno bolj individualizirano, z namenom pomoči, usmerjanjem in spodbujanjem. Mladoletniki so deležni drugačnega obravnavanja kot odrasli storilci, kot tudi so zanje predpisane posebne kazenske sankcije. Mladoletniku se izrekajo predvsem vzgojni ukrepi, le redko jih doleti kazen. Namen vzgojnih ukrepov je, da se prek varstva, pomoči in nadzora zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilni razvoj.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, zaporniki, mladoletniki, mladoletniški zapor, polnoletni storilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1760; Prenosov: 577
Celotno besedilo (733,26 KB)

Opis: Že sama omemba zavoda za prestajanje kazni zapora v ljudeh vzbudi negativne občutke, tako rekoč odpor. Ko sem se odločila za pisanje diplomske naloge, katere poglavitni namen je ugotavljanje družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, sem najprej pomislila, da se konec koncev že pravzaprav ve, kakšno družbeno vzdušje prevladuje v zaporih. Da zapor ni kraj, kjer lahko pričakuješ karkoli pozitivnega in dobrega, tako od razmer kot tudi od ljudi. Tako kot povsod, pa naj bo to doma, v službi, v krogu znancev ali pa navsezadnje v zaporu — vsako okolje zaznamuje določeno družbeno vzdušje, na katerega vplivajo različni dejavniki. V diplomski nalogi sem se posvetila odkrivanju dejavnikov, ki vplivajo na družbeno vzdušje v ljubljanskem zaporu. Predhodne raziskave so pokazale, da se je družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora v zadnjih letih poslabšalo. Med najslabše izmerjenimi je bilo prav v ZPKZ Ljubljana. S preverjanjem socialne klime marca 2014 sem poskušala ugotoviti in prikazati, kakšno je družbeno vzdušje v ZPKZ Ljubljana. V pomoč so mi bili rezultati predhodnih raziskav, da sem te lahko primerjala z novo pridobljenimi in na podlagi tega ugotavljala, ali je prišlo do sprememb v družbenem vzdušju. Po opravljeni analizi intervjujev z obsojenimi in na podlagi izpolnjenih anket zaposlenih sem najprej ugotovila, da se rezultati obsojencev in zaposlenih močno razlikujejo, da so nekateri kontradiktorni, kot da ne bi bili del istega sistema. Po rezultatih intervjujev z obsojenci je razvidno, da v ZPKZ prevladuje slabo družbeno vzdušje, na kar po njihovem mnenju v največji meri vpliva velika prezasedenost zavoda ter slaba komunikacija med obsojenimi in strokovnim kadrom. Medtem pa zaposleni, v tem primeru po večini pravosodni policisti, ki so izpolnili razdeljene ankete, menijo, da se družbeno vzdušje v zavodu iz leta v leto slabša, a je kljub temu dobro. Po mnenju zaposlenih bi se izboljšalo predvsem, če bi uredili problem prezasedenosti zavoda, da bi k temu prav tako pripomogla boljša organizacija dela in med drugim tudi pošteno plačilo pravosodnih policistov.
Ključne besede: zapori, zaporniki, pazniki, družbeno vzdušje, razmere, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.04.2016; Ogledov: 2280; Prenosov: 210
Celotno besedilo (636,28 KB)