11. |
12. |
13. Položaj paznic v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeUrška Horvat, 2023, diplomsko delo Opis: Delo paznika obsega vrsto različnih nalog. Pazniki oziroma paznice so primarno zadolženi za izvajanje nadzora nad obsojenci, vzdrževanje reda in miru ter discipline v zaporskem okolju, kot tudi za zbiranje informacij, izvajanje osebnih pregledov in nudenje opore. Delo paznika tako včasih obsega vrsto dvoumnih in nasprotujočih si nalog. V preteklosti je obstajala poklicna segregacija, zlasti za ženske, ki so se odločile vstopiti na delovna področja, kjer tradicionalno prevladujejo moški. Prva zaposlovanja žensk kot paznic so se pojavila v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Paznice se poslužujejo najrazličnejših strategij za opravljanje dela v zaporu in soočanje s težkim delovnim okoljem. V diplomskem delu smo izhajajoč iz pregleda literature analizirali položaj paznic v zaporih in njihove naloge ter odnose z obsojenci in sodelavci. Predstavili smo pozitiven vpliv, katerega imajo paznice na zapornike, in tudi glede na našo analizo predstavili zaradi katerih lastnosti so obsojenci “prizanesljivejši” do paznic. Ugotovitve so pokazale, da se zaporniki pozitivno odzivajo na slog varovanja žensk in se vzdržijo uporabe vulgarnega jezika ter prevzamejo nadzor nad težavnimi zaporniki znotraj sistema z namenom, da pomagajo paznicam pri obvladovanju zapornikov. V drugem delu diplomskega dela se osredotočamo na stanje v slovenskem zaporskem sistemu. Osredotočili smo se na razmerje med zaposlovanjem pravosodnih policistk v primerjavi s pravosodnimi policisti. Analiza statističnih podatkov je pokazala, da se je število zaposlenih pravosodnih policistk povečalo, vendar je še vedno manjše v primerjavi s številom pravosodnih policistov.
Ključne besede: zapori, paznice, zaporniki, odnos do paznic, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 452; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
14. Učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAngelina Moćić, 2023, diplomsko delo Opis: Osamitev je oblika kaznovanja, ki so jo uporabljali že vrsto let pred nami. Je kazen, s katero je človeku odvzet vsak človeški stik, omejeni so skoraj vsi njegovi čuti, saj so celice v katerih preživljajo 23 ur na dan, majhne, temne in velikokrat nehigienične. Mnogi v takšnih pogojih preživijo tedne, mesece ali celo leta, kar pa na njih pusti resne psihološke, kakor tudi fizične posledice, prav zato je namen tega zaključnega dela analizirati učinke osamitve na mentalno zdravje zapornikov. S pregledom literature so preučeni izsledki predhodno izvedenih študij o učinkih samice na zapornike. Uporabljena metodologija je vključevala analizo literature iz prejšnjih raziskav na tem področju.
Ugotovljeno je, da so negativni učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov očitni. Duševno zdravje zapornikov v osamitvi je bilo slabše kot duševno zdravje zapornikov v splošni populaciji, tisti, ki so v osamitvi preživeli dlje časa, pa so imeli hujše psihične posledice. Posledice ugotovitev so pomembne ne le za zapore, temveč za socialne, politične in kazenskopravne sisteme na splošno, saj poudarjajo potrebo po reviziji trenutnih politik osamitve. Potrebno je uvesti nove ukrepe, ki obsojencev ne bodo izpostavljali dolgotrajnim psihološkim preganjanjem in bodo prispevali k njihovemu rehabilitacijskemu počutju. Če povzamemo, ta študija zagotavlja dokaze, da je samica škodljiva za duševno zdravje zapornikov. Nujna sta ozaveščenost in celostni pristop k sprejetim ukrepom za izboljšanje blaginje zaporniških sistemov. Cilj tega zaključnega dela je poudariti potrebo, da se oblikovalci politik, izvajalci praks in raziskovalci spopadejo z izzivi, s katerimi se soočajo zaporniki v zvezi z njihovim duševnim zdravjem v osamitvi.
Ključne besede: zaporniki, osamitev, izolacija, mentalno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 37
Celotno besedilo (833,70 KB) |
15. Prezasedenost zaporov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLoti Ličen, 2023, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je predstavljena primerjava zasedenosti zaporov med evropskimi državami. V prvem delu diplomskega dela je bil preučen pojem prezasedenosti, ki se pojavi, ko število zapornikov preseže uradno zmogljivost zapora. Hkrati je bil predstavljen tudi standard za najmanjšo površino življenjskega prostora, ki naj bi ga imel zapornik na voljo. Pri tem je treba opozoriti, da ta standard ni mednarodno sprejet. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj prihaja do prezasedenosti. V drugem delu diplomske naloge je bila z analizo statističnih podatkov predstavljena (pre)zasedenost zaporov glede na število zaprtih oseb na 100 mest, stopnja zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev, število pripornikov ter zapornikov med leti 2010 in 2020. Ugotovljeno je bilo, da je v splošnem prezasedenost v zaporih evropskih držav v preučevanem obdobju upadala. V obdobju 2010–2022 zgolj deset evropskih držav ni imelo prezasedenih zaporov: Latvija, Lihtenštajn, Luksemburg, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška in Velika Britanija (Anglija in Wales). Zaporsko populacijo in s tem prezasedenost zaporov je možno zmanjšati na tri načine. Prvi način predstavlja upravni odziv, ki vključuje gradnjo novih zaporov; drugi način predstavlja predhodne strategije, ki vsebujejo večjo uporabo alternativnih kazni, in tretji način predstavljajo zaledne strategije, ki pomagajo zmanjšati prezasedenost zaporov s pomočjo amnestije.
Ključne besede: zapori, zaporniki, priporniki, prezasedenost zaporov, evropske države, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,07 MB) |
16. Transspolnost v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeCheyenne Zagar, 2022, diplomsko delo Opis: Transspolne osebe doživljajo vsakdanje izzive v domačem, izobraževalnem in delovnem okolju. Ti izzivi se le povečajo v sovražnem in rigidnem okolju, kot je zapor. Večina transspolnih oseb se tekom prestajanja zaporne kazni sooča z nasiljem, diskriminacijo, poniževanjem, nepravičnim ravnanjem in omejevanjem dostopa do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. V zaključnem delu predstavljamo izzive, s katerimi se transspolne osebe srečujejo v zaporih in obravnavo transspolnih oseb v zaporih izbranih držav (ZDA, izbrane države Latinske Amerike, Združeno Kraljestvo in Italija) ter izpostavili podobnosti in razlike med temi državami. Ugotovili smo, da transspolne osebe tvegajo več fizičnih, psiholoških in spolnih napadov v zaporskem okolju v primerjavi z ostalo zaporsko populacijo ter da njihovo zdravstveno stanje še vedno ni sprejeto, kar se kaže tudi v njihovem boju za dostop do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. Ugotovili smo tudi, da problem obravnave transpolnih oseb v zaporih ne predstavlja le zaporsko okolje samo, temveč (ne)sprejemanje v širši družbi. Analiza primerjave je izpostavila razlike med obravnavanimi državami. V splošnem so transpolne osebe v evropskih in severnoameriških zaporih obravnave bolje, kot v zaporih Latinske Amerike.
Ključne besede: zapori, zaporniki, spolna identiteta, transspolnost, transspolne osebe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 1304; Prenosov: 91
Celotno besedilo (649,58 KB) |
17. Razlika med moškim in ženskim zaporom : Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavod za prestajanje kazni zapora IgAnja Bedek, 2022, diplomsko delo Opis: Razlika med spoloma je prisotna v vsakdanjem življenju. Nič drugače ni pri kriminaliteti. V diplomskem delu je opravljen pregled literature o razlikah med spoloma na področju kriminalitete in zaporov. Kljub različnim potrebam so ženske storilke velikokrat enako obravnavane kot moški storilci, se pa tej problematiki posveča vedno več pozornosti. V diplomski nalogi so predstavljene razlike med moškim in ženskim zaporom v teoriji in praksi. Vse obsojene osebe lahko kazen prestajajo alternativno ali v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pri prestajanju kazni v zaporu ima veliko vlogo vse zaporsko osebje in strokovni delavci, ki zaprte osebe poskušajo rehabilitirati in pripraviti na življenje zunaj zavoda. Zapor dosega svoj namen rehabilitacije takrat, ko se obsojene osebe same odločijo, da se bodo spremenile na bolje. V diplomskem delu so rezultati opravljenih strukturiranih intervjujev z zaposlenimi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Rezultati intervjujev so potrdili, da sta si oba zavoda podobna na veliko področjih in da razlik med moškim in ženskim zaporom v Sloveniji ni veliko. Največja razlika bi bila ta, da je v Sloveniji samo en ženski zapor, in sicer na Igu, kjer prestajajo kazen obsojenke, pripornice in mladoletnice. Ženskih obsojenk je manj, zato potrebe po dodatnem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora ni. Se pa pojavlja velika težava v ženskem in moškem zavodu pri prostorskih problemih. Nobena stavba ni bila zasnovana za namen zapora, zato je želja po novih zavodih velika. Do takrat pa se morajo zaprte osebe in zaporsko osebje prilagajati različnim situacijam primerno.
Ključne besede: kazni, razlike med spoloma, zapori, zaporniki, zapornice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 700; Prenosov: 109
Celotno besedilo (521,57 KB) |
18. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKarin Kocjančič, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu bomo opisali nastanek, simptome, širjenje ter posledice bolezni Covid-19, ki jo povzroča tako imenovani virus SARS-CoV-2. Omenjenega virusa v zgodovini niso poznali, z njim se soočamo šele od leta 2019. Takrat je bila razglašena pandemija Covid-19, ki je bila najpogostejša tematika v državah po svetu. Zaradi hitrega širjenja okužb med ljudmi si je svetovna zdravstvena organizacija prizadevala za pomoč vsem državam pri učinkovitem odzivu na pandemijo. Proti slednji so se države spopadale z uveljavitvijo ustreznih epidemioloških ukrepov za preprečitev širjenja okužb, ki so terjali svoj dolg. Zaradi javnozdravstvenih ukrepov, kot je socialna izolacija, so se med ljudmi pojavile zmedenost, negotovost, čustvena izolacija in negativne posledice na duševnem zdravju ljudi. Pandemija Covid-19 se je, kakor zunanjega sveta, dotaknila tudi zavodov za prestajanje kazni zapora. Širjenje okužb z novim virusom je za seboj privleklo ogromno negativnih posledic tudi na duševnem zdravju zapornikov. Duševno zdravje je opredeljeno kot najpomembnejše stanje za doseganje normalnih socialnih interakcij oziroma odnosov med ljudmi, kamor spada tudi posameznikovo zadovoljstvo, samospoštovanje in normalno delovanje. Začelo se je obravnavati že v zgodovini, vendar na nekoliko manj strokoven način. Osredotočili se bomo na opis in spremembo duševnega zdravja zapornikov med pandemijo Covid-19 ter opisali pojav duševnih motenj, s katerimi se soočajo posamezniki v zavodu za prestajanje kazni zapora. Duševne motnje, s katerimi se najpogosteje soočajo zaporniki, so depresija, anksiozne motnje, akutna in posttravmatska stresna motnja, shizofrenija ter motnja hranjenja in prehranjevanja. Zaradi zaznanih sprememb v duševnem zdravju zapornikov se bomo osredotočili, kako je k vsemu temu pripomogla pandemija Covid-19.
Ključne besede: zaporniki, duševno zdravje, covid-19, epidemije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,27 MB) |
19. Analiza pogojev v italijanskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBarbara Potočnik, 2022, diplomsko delo Opis: Spoštovanje človekovih pravic je temelj današnje družbe. Da to lahko izpolnimo, moramo razumeti, katere pravice sploh imamo, nadalje pa je na organih države, da te pravice upoštevajo tudi ob odvzemu prostosti. Zapor je okolje, ki omejuje številne pravice. V zaključnem delu predstavljamo mednarodno in nacionalno zakonodaja, ki varuje pravice zapornikov v Italiji. Analiza se osredotoča na italijanske zapore, saj spadajo med ene izmed najbolj zasedenih, slabo vzdrževanih prostorov za zadrževanje zapornikov v Evropi. Italijo pesti predvsem problematika prezasedenosti zaporov, ki negativno vpliva na zagotavljanje osnovnih pogojev v zaporih. Ne samo da prezasedenost negativno vpliva na zdravje, počutje, organizacijo, ampak tudi krši 3. člen Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, kar je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Stanje v zaporih smo preverili z analizo poročil Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, SPACE I ter organizacije Antigona. Izsledki kažejo, da se število kršitev, ki jih je zaznal Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, skozi leta manjša. Analiza pa je pokazala povezanost med prezasedenostjo zaporov in številom kršitev.
Ključne besede: italijanski zapori in zaporniki, človekove pravice, razmere v zaporih, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 1080; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,03 MB) |
20. Rehabilitacijski programi v zaporih in njihov vpliv na uspešno reintegracijo in povratništvo obsojencev : magistrsko deloAja Kovačević, 2021, magistrsko delo Opis: Tretmanski model kaznovanja se je začel razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom bolj humanega tretiranja kaznjencev ter visoke stopnje povratništva obsojencev, ki je nakazovala na neuspešnost klasičnih, punitivističnih načinov kaznovanja delinkventov. Stopnja povratništva je eden glavnih kazalnikov uspešnosti vrste kaznovanja delinkventov, a vsekakor ni edini.
Rehabilitacijski model tretiranja obsojencev v ospredje postavlja individualizacijo kazni storilcu: posameznikove osebnostne lastnosti, potrebe in zahteve posameznika, na podlagi katerih se sestavi individualni načrt tretmana oziroma tistih rehabilitacijskih programov, ki bi naj posamezniku najbolj koristili. Cilj tretmanske usmeritve je torej izkoristiti čas prestajanja kazni zapora za rehabilitacijo in resocializacijo posameznika z namenom čim lažje in uspešnejše reintegracije oziroma ponovne vključitve osebe v družbo po prestani kazni zapora.
Širok nabor rehabilitacijskih programov v zaporih po svetu postavlja vprašanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju kriminalitete. V zaključnem delu poskušamo s pomočjo pregleda obstoječe literature na temo rehabilitacijskih programov po svetu in njihovih pozitivnih ter negativnih učinkov na kaznjence, obenem pa tudi zgodovinskega pregleda načinov kaznovanja ter razvoja tretmanske ideje, izpostaviti glavne vidike vpliva na povratništvo in druge kazalnike zmanjševanja kriminalitete po svetu ter podati predloge za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: zapori, obsojenci, zaporniki, povratništvo, rehabilitacijski programi, reintegracija, resocializacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 946; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,55 MB) |
