| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Rehabilitacijski programi v zaporih in njihov vpliv na uspešno reintegracijo in povratništvo obsojencev
Aja Kovačević, 2021, magistrsko delo

Opis: Tretmanski model kaznovanja se je začel razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom bolj humanega tretiranja kaznjencev ter visoke stopnje povratništva obsojencev, ki je nakazovala na neuspešnost klasičnih, punitivističnih načinov kaznovanja delinkventov. Stopnja povratništva je eden glavnih kazalnikov uspešnosti vrste kaznovanja delinkventov, a vsekakor ni edini. Rehabilitacijski model tretiranja obsojencev v ospredje postavlja individualizacijo kazni storilcu: posameznikove osebnostne lastnosti, potrebe in zahteve posameznika, na podlagi katerih se sestavi individualni načrt tretmana oziroma tistih rehabilitacijskih programov, ki bi naj posamezniku najbolj koristili. Cilj tretmanske usmeritve je torej izkoristiti čas prestajanja kazni zapora za rehabilitacijo in resocializacijo posameznika z namenom čim lažje in uspešnejše reintegracije oziroma ponovne vključitve osebe v družbo po prestani kazni zapora. Širok nabor rehabilitacijskih programov v zaporih po svetu postavlja vprašanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju kriminalitete. V zaključnem delu poskušamo s pomočjo pregleda obstoječe literature na temo rehabilitacijskih programov po svetu in njihovih pozitivnih ter negativnih učinkov na kaznjence, obenem pa tudi zgodovinskega pregleda načinov kaznovanja ter razvoja tretmanske ideje, izpostaviti glavne vidike vpliva na povratništvo in druge kazalnike zmanjševanja kriminalitete po svetu ter podati predloge za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: zapori, obsojenci, zaporniki, povratništvo, rehabilitacijski programi, reintegracija, resocializacija, magistrska dela
Objavljeno: 14.12.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Tujci na prestajanju kazni zapora - primerjava med evropskimi državami
Staš Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Prestajanje zaporne kazni je lahko za zapornike zelo stresno. Predvsem pa to velja za zapornike, ki prihajajo iz tujine, ki so večinoma izpostavljeni številnejšim negativnim dejavnikom. Tujci veliko manj časa preživijo z družino ali pa ga zaradi specifičnih okoliščin situacije, v kateri so se znašli, sploh ne morejo. Prav tako se tujci težje soočajo s pravili v zaporih, saj jih nemalokrat zaradi jezikovnih ovir pravzaprav ne razumejo. Ob omejenem stiku z bližnjimi in kulturni deprivaciji zaradi nepoznavanja jezika, med težave tujcev v zaporu prištevamo še soočanje z diskriminacijo. Evropske države se z reševanjem težav tujcev v zaporih soočajo na različne načine. V zaključnem delu smo se osredotočili na raziskovanje deleža tujcev v evropskih držav. Na podlagi pregleda literature in analize statističnih podatkov smo primerjali deleže zaprtih oseb v posameznih evropskih državah. Ugotovili smo, da je v državah EU precej večji delež tujih zaprtih oseb, kot v drugih evropskih državah. Vzroke smo našli predvsem v boljši gospodarski razvitosti teh držav, ki so posledično skozi čas privabljale številne tujce v svoje države. S komparativno metodo smo tudi primerjali delež tujcev v populaciji posamezne države in njen delež tujcev v zaporu. Prišli smo do spoznanja, da se delež tujcev med prebivalci ne preslika enakomerno na delež tujih zaprtih oseb v zaporu. To pomeni, da nekatere države nimajo visokega deleža tujcev med prebivalstvom, vendar pa imajo visok delež tujih zaprtih oseb. Poglobljena analiza tujcev v slovenskih zaporih je pokazala, da je delež tujih zapornikov v zadnjih letih močno narastel. Prav tako se je povečal delež tujih zapornikov iz neevropskih držav.
Ključne besede: zapori, zaporniki, tujci, evropske države, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2021; Ogledov: 146; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Pojavnost in indikatorji radikalizacije zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji
Kaja Prislan, Andrej Sotlar, Branko Lobnikar, Maja Modic, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah. Metode: Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Ključne besede: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 497; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Delo, vključevanje in usposabljanje obsojencev v ZPKZ Dob
Zoran Remic, Aleš Udovč, Danijel Prevolšek, Rok Hacin, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku izpostavljamo pomembnost dela v zaporu kot elementa resocializacije obsojencev, različnih načinov sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in možnosti uvedbe različnih vrst dela za obsojence (v smeri samooskrbe slovenskih zaporov), ki bi posledično pripomogle k večji zaposljivosti obsojencev, obenem pa predstavljamo vizijo zaposlenih v zaporu na Dobu za uvedbo programa šolanja psov. Metode: Na podlagi pregleda dobrih praks izvajanja dela za obsojence v zaporu na Dobu in osebnih izkušenj prvih treh avtorjev prispevka z delom z obsojenci smo izpostavili različne oblike sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in uvedbe različnih vrst dela za obsojence, vključno z uvedbo programa šolanja psov. Ugotovitve: Ugotovili smo, da naši predlogi za izboljšave na področju dela obsojencev niso nekaj novega, temveč so bile v zaporu na Dobu prisotne že v preteklosti. Nadalje predvidevamo, da so glavni razlogi za neuvajanje izboljšav, ki bi povečale možnosti za zaposlovanje obsojencev, organizacijske in finančne narave, saj smo ugotovili, da obstaja zakonska podlaga ob hkratni institucionalni podpori. Obsojenci sami izražajo željo po delu, saj jim lajša posledice monotonega življenja v zaporu, predstavlja jim vir zaslužka ter jim hkrati pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Obenem smo ugotovili, da bi uvedba novih programov (samooskrba s hrano in šolanje psov) izboljšala usposobljenost zaposlenih, hkrati pa bi se ustvarila nova delovna mesta za obsojence. Praktična uporabnost: Naše ugotovitve predstavljajo praktične rešitve za izboljšanje situacije zaposlovanja obsojencev v zaporu na Dobu. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku se osredotočamo na vpeljavo sprememb na področju dela obsojencev v zaporu na Dobu. Prispevek hkrati predstavlja izhodišče za raziskovanje področja zaposlovanja obsojencev v drugih slovenskih zaporih.
Ključne besede: obsojenci, zaporniki, delo, šolanje psov, zapor Dob
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 501; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (320,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Rehabilitacijski program za zapornike
Sandra Vogrinčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Med pisanjem diplomskega dela sem velikokrat vprašala naključne ljudi, kaj na splošno menijo o posameznikih, ki so krivi kršenja temeljnih družbenih norm. Najpogostejši odgovor, ki sem ga dobila, je bil: »Sodijo v zapor!« Po mnenju večine se takšni ljudje ne bi smeli prosto gibati, saj s tem ogrožajo njihovo varnost, niti eden pa ni pomislil na dejstvo, da večina po nekaj letih odsluži svojo kazen in se ponovno vključi v družbo. Šele takrat so pomislili na dejavnik resocializacije in pomembnost rehabiltacijskega programa. In ravno to, da se večina ukvarja samo s tem, da bo pravici zadoščeno, na posledice, ki sledijo, pa pozabijo, me je prepričalo v raziskovalno delo na tem področju. V diplomski nalogi so tako najprej opredeljeni osnovni pojmi, potrebni za razumevanje obravnavane teme. Na začetku je opredeljena osebnost in zakaj nekdo razvije kriminalne lastnosti. Pomembna podlaga za boljše razumevanje tematike je tudi zgodovina razvoja zaporne kazni, kdaj se prvič pojavi in na kakšne načine se je izvrševala skozi čas. Za boljšo predstavo je definirana funkcija zapora in sankcija kazen zapora. Opredeljen je tudi pojem deviantno ravnanje, ki privede do kazni zapora, ter navedeni možni vzroki za nastanek takšnega ravnanja. Z namenom pridobitve čim bolj realne slike sta opravljena intervju s psihologinjo iz zavoda in intervju z nekdanjim zapornikom, prav tako pa je izvedena anketa med 52 naključnimi zaporniki. Psihologinja iz zavoda je predstavila način izvajanja programa in odzive na rehabilitacijo, osebe, ki so in še sodelujejo v programu, pa so opozorile na pomanjkljivosti in prednosti programa. Za vsakega obsojenca je najtežji prehod s prostosti v zavod in obratno, zato so v diplomskem delu predstavljeni tudi predlogi in možne izboljšave v teh dveh kritičnih obdobjih.
Ključne besede: zaporniki, rehabilitacija, rehabilitacijski programi, deviantno ravnanje, povratništvo, diplomske naloge
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 803; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Pravice oseb na prestajanju zaporne kazni
Nastja Kokol, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili problematiko upoštevanja oziroma neupoštevanja pravic oseb na prestajanju zaporne kazni, ter kršitve le teh. Na podlagi številnih avtorjev smo opredelili zgodovino zaporne kazni in razjasnili kakšen je namen kazni. Opredelili smo zakone, ki se vežejo na zapore, zapornike in njihove pravice. Podrobno smo opisali pravice oseb na prestajanju kazni zapora v skladu z veljavno pravo ureditvijo v Republiki Sloveniji. Predstavili smo, kako naj bodo oblečeni zaporniki, kakšen mora biti njihov prostor in higiena. Koliko se lahko gibljejo na prostem, in koliko ter kdo mora delati. Kako poteka stik z zunanjim svetom in kako je poskrbljeno za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno oskrbo. Za lažjo predstavo o zaporih smo predstavili tudi zavode za prestajanje zaporne kazni v Mariboru, Ljubljani, Kopru, na Dobu, Igu in v Celju. Poglobili smo se v pojme in dela, ki so povezana z Varuhom človekovih pravic. Oprli smo se na letna poročila Varuha in s tem potrdili, da se pravice ne upoštevajo v celoti, ter da prihaja v zaporih do kršitev le teh. Diplomsko delo smo zaključili z razpravo, kjer smo podrobneje opisali hipotetična vprašanja. Pojasnili smo ali sprejemamo oziroma zavračamo pomen raziskovalnih vprašanj. Diplomsko nalogo smo končali z zaključkom in argumentiranjem lastnih pogledov in mnenj.
Ključne besede: pravice, človekove pravice, zaporna kazen, zaporniki, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 863; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (567,14 KB)

7.
Upadanje števila zapornikov v Združenih državah Amerike
Petra Mosetti, 2017, diplomsko delo

Opis: Združene države Amerike predstavljajo pomembno velesilo na različnih področjih. V zadnjem obdobju pa postaja vse bolj relevanten problem množičnega zapiranja, ki zadeva tisoče ljudi in uvršča ZDA, skupaj z Rusko federacijo in Kitajsko, med države z največjim številom zapornikov. Eskalacija zaporniške populacije se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s poostritvijo politik in zakonodaje na področju kazenskega pravosodja. Kazenske politike so postale strožje, posledično pa se je povečalo število inkriminacij, ki so posredno zadevale manjšine; poostrile so se zaporne kazni, povečala so se sredstva organov pregona in razširile policijske operacije. Zapori so se začeli polniti, kar je povzročilo prenatrpanost zavodov in ustvarilo neprimerne življenjske razmere v njih. Kasneje, leta 2008, pa je začelo število zapornikov tako v zveznih kot državnih zavodih upadati. Razlogov za tovrsten pojav je sicer več, med najpomembnejše pa prištevamo spremembe v politiki kaznovanja in posredovanje raznih funkcionarjev, npr. bivšega ameriškega predsednika B. Obame, ki je z uvedbo reform in ustanavljanjem organizacij za pomoč zapornikom bistveno vplival na število zapornikov. Pri tem je treba omeniti tudi visoke stroške preživljanja prestopnikov in vzdrževanja zaporov. Nove politike se osredotočajo na same zapornike z uvajanjem alternativnih oblik kaznovanja, kot so na primer programi zdravljenja odvisnosti, elektronsko nadzorovanje in disciplinski centri. V prvem delu diplomske naloge predstavljam politični sistem ZDA s poudarkom na sodni praksi in zaporniškem sistemu, opredeljujem glavne pojme, povezane z zveznimi in državnimi zapori, ter predstavljam razlike med posameznimi ustanovami.
Ključne besede: zapori, zaporniki, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 717; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (815,65 KB)

8.
Nove psihoaktivne snovi in njihova razširjenost med zaporniki
Tosja Lipavc, 2016, diplomsko delo

Opis: Zavedamo se, da so psihoaktivne snovi prisotne v Republiki Sloveniji že od nekdaj. Vendar uporaba prepovedanih snovi predstavlja eno najbolj akutnih bolezni sodobne družbe in zahteva vedno večjo pozornost za preprečevanje širjenja njihove uporabe in s tem zaščito vseh struktur družbe pred vedno bolj agresivnimi ponudniki. V diplomski nalogi sem se opredelila na nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke (psihične in fizične) kot psihoaktivne snovi, vendar so še tako nepoznane, da še niso uvrščene na listo prepovedanih drog. Prav te nove psihoaktivne snovi so največja nevarnost, ki preži v današnjem času. Zaradi sodobnega načina nakupa (internetni nakupi) teh novih psihoaktivnih snovi in dostopnih cen se je tudi njihova razširjenost drastično povečala. Praktično delo sem opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer sem se srečevala z nekaterimi zaporniki, ki so pristali v zaporu prav zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi snovmi. Zato sem hotela raziskati, kako so zaporniki seznanjeni z novimi psihoaktivnimi snovmi in ali se z njimi srečujejo tudi v zaporih. Raziskavo sem opravila z anketo, h kateri so bili pozvani vsi Zavodi zaprestajanje kazni zapora v Sloveniji, vendar so v anketi sodelovali naslednji; Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica. Analiza ankete je pokazala, da je bila anketa uspešna, saj so se potrdile domneve, ki sem jih zastavila.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zaporniki, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 967; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1009,58 KB)

9.
Razlika med mladoletniškim zaporom in zaporom za odrasle v Sloveniji
Maruša Savšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ko govorimo o zaporu, se moramo vprašati, kako poteka življenje brez svobode, brez določenih pravic, spanje na trdi postelji, občutek nemoči, kako je biti vsak dan zaprt v enakem prostoru, ko ti drugi ukazujejo, kaj in kako moraš delati, ipd. Ravno zaradi tega sem se odločila, da bom v svoji diplomski nalogi pisala o zaporni kazni. Posvetila sem se mladoletniškemu zaporu in njegovi primerjavi z zaporom za odrasle. Osredotočila sem se na sodelovanje mladoletniškega zapora Celje in zapora za odrasle na Dobu. V obeh zaporih sem izvedla intervju, pri katerem sem ugotovila, da se razlike med njima kažejo tudi v praksi, predvsem pa pri obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Življenje za rešetkami je tako psihično in fizično izredno naporno, še posebej za mladoletnike. Skozi pisanje diplomske naloge sem ugotovila, da so mladoletniki manj odgovorni, da so še v razvoju, da jih moramo obravnavati vzgojno, torej s čim več prizanesljivosti. Ravnati je potrebno bolj individualizirano, z namenom pomoči, usmerjanjem in spodbujanjem. Mladoletniki so deležni drugačnega obravnavanja kot odrasli storilci, kot tudi so zanje predpisane posebne kazenske sankcije. Mladoletniku se izrekajo predvsem vzgojni ukrepi, le redko jih doleti kazen. Namen vzgojnih ukrepov je, da se prek varstva, pomoči in nadzora zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilni razvoj.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, zaporniki, mladoletniki, mladoletniški zapor, polnoletni storilci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1023; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (733,26 KB)

10.
Odpust obsojencev iz zapora po prestani zaporni kazni
Tatjana Skube Starešinič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti, ali oziroma kako odpust obsojencev iz zapora po prestani kazni vpliva na njihovo postpenalno pomoč s ciljem identificiranja in analiziranja, v kolikšni meri ter kakšni obliki so obsojenci po odpustu deležni različnih obravnav, pa tudi, ali so bili v zaporih pravočasno in načrtno pripravljeni na odpust. Poudarek diplomskega dela je predvsem na stigmatizaciji zapornika in posledic kaznovanja, kjer pa jim je za lažje premagovanje ovir nudena t. i. postpenalna pomoč. Njen poglavitni namen je usposobiti obsojenca, da si lahko pomaga sam ob težavah, ki se pojavijo po odpustu, in omogočanje vključitev v normalno življenje na prostosti. V okviru diplomskem delu smo tako opravili raziskavo o stališčih obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob o postpenalni pomoči. Raziskava je potekala med obsojenci v zaporu Dob v obliki anketnega vprašalnika, kjer so bila zajeta vsa vprašanja o mnenju obsojencev na temo postpenalne pomoči in njene uspešnosti ter pričakovanja obsojencev po prestani zaporni kazni. Ugotovili smo, da je po mnenju obsojencev resocializacija s pomočjo različnih tretmajev uspešna. Prav tako raziskava kaže, da zapori načrtno in pravočasno pripravljajo obsojence na odpust ter vključitev v življenje po odpustu, pri čemer uporabljajo vse teoretično zakonsko predvidene oblike priprave obsojencev na odpust. Temu primerno obsojenci hkrati menijo, da po odpustu na prostost ne pričakujejo večjih težav, pri čemer se bodo lahko zaposlili in jih bo okolica ne glede na prestano zaporno kazen sprejela. Ugotovljeno je bilo tudi, da obsojenci ohranjajo stike z družino in prijatelji ter jih ti sprejemajo. Prav tako pa si večina obsojencev prizadeva graditi svojo osebnost in želi drugačnega razmišljanja, kar pa je vsekakor odvisno od vsakega posameznika. Vsekakor bi bilo v prihodnosti smiselno opraviti raziskavo tudi po dejanskem odpustu obsojencev, kjer bi pridobili še jasnejšo sliko o dejanski uspešnosti postpenalne pomoči, saj se pričakovanja lahko razlikujejo od dejanskih razmer, s katerimi se lahko obsojenci srečujejo po samem odpustu iz zaporne institucije.
Ključne besede: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, zaporniki, odpust, resocializacija, postpenalna pomoč, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 1214; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici