| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Osebni pregledi obsojencev
Aleš Tibljaš, Zoran Remic, 2006, published scientific conference contribution

Keywords: zaporniki, osebni pregledi, kazniva dejanja
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 42; Downloads: 1
.pdf Full text (311,89 KB)

2.
Reševanje konfliktnih situacij brez uporabe prisilnih sredstev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob v letu 2004
Zoran Remic, 2005, published professional conference contribution

Keywords: zapori, kazenski zavodi, zaporniki, obsojenci, pazniki, prisilna sredstva, konflikti
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 55; Downloads: 4
.pdf Full text (179,37 KB)

3.
Uporaba prisilnih sredstev v očeh zaprtih oseb
Tomaž Bračko, 2005, published scientific conference contribution

Keywords: zapori, kazenski zavodi, zaporniki, pazniki, prisilna sredstva
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 49; Downloads: 4
.pdf Full text (244,35 KB)

4.
Droge v kazenskih zavodih
Emanuel Banutai, 2005, published professional conference contribution

Keywords: zapori, kazenski zavodi, zaporniki, droge, zasvojenost
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 53; Downloads: 3
.pdf Full text (195,04 KB)

5.
Položaj paznic v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Urška Horvat, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Delo paznika obsega vrsto različnih nalog. Pazniki oziroma paznice so primarno zadolženi za izvajanje nadzora nad obsojenci, vzdrževanje reda in miru ter discipline v zaporskem okolju, kot tudi za zbiranje informacij, izvajanje osebnih pregledov in nudenje opore. Delo paznika tako včasih obsega vrsto dvoumnih in nasprotujočih si nalog. V preteklosti je obstajala poklicna segregacija, zlasti za ženske, ki so se odločile vstopiti na delovna področja, kjer tradicionalno prevladujejo moški. Prva zaposlovanja žensk kot paznic so se pojavila v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Paznice se poslužujejo najrazličnejših strategij za opravljanje dela v zaporu in soočanje s težkim delovnim okoljem. V diplomskem delu smo izhajajoč iz pregleda literature analizirali položaj paznic v zaporih in njihove naloge ter odnose z obsojenci in sodelavci. Predstavili smo pozitiven vpliv, katerega imajo paznice na zapornike, in tudi glede na našo analizo predstavili zaradi katerih lastnosti so obsojenci “prizanesljivejši” do paznic. Ugotovitve so pokazale, da se zaporniki pozitivno odzivajo na slog varovanja žensk in se vzdržijo uporabe vulgarnega jezika ter prevzamejo nadzor nad težavnimi zaporniki znotraj sistema z namenom, da pomagajo paznicam pri obvladovanju zapornikov. V drugem delu diplomskega dela se osredotočamo na stanje v slovenskem zaporskem sistemu. Osredotočili smo se na razmerje med zaposlovanjem pravosodnih policistk v primerjavi s pravosodnimi policisti. Analiza statističnih podatkov je pokazala, da se je število zaposlenih pravosodnih policistk povečalo, vendar je še vedno manjše v primerjavi s številom pravosodnih policistov.
Keywords: zapori, paznice, zaporniki, odnos do paznic, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 309; Downloads: 97
.pdf Full text (1,44 MB)

6.
Učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Angelina Moćić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Osamitev je oblika kaznovanja, ki so jo uporabljali že vrsto let pred nami. Je kazen, s katero je človeku odvzet vsak človeški stik, omejeni so skoraj vsi njegovi čuti, saj so celice v katerih preživljajo 23 ur na dan, majhne, temne in velikokrat nehigienične. Mnogi v takšnih pogojih preživijo tedne, mesece ali celo leta, kar pa na njih pusti resne psihološke, kakor tudi fizične posledice, prav zato je namen tega zaključnega dela analizirati učinke osamitve na mentalno zdravje zapornikov. S pregledom literature so preučeni izsledki predhodno izvedenih študij o učinkih samice na zapornike. Uporabljena metodologija je vključevala analizo literature iz prejšnjih raziskav na tem področju. Ugotovljeno je, da so negativni učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov očitni. Duševno zdravje zapornikov v osamitvi je bilo slabše kot duševno zdravje zapornikov v splošni populaciji, tisti, ki so v osamitvi preživeli dlje časa, pa so imeli hujše psihične posledice. Posledice ugotovitev so pomembne ne le za zapore, temveč za socialne, politične in kazenskopravne sisteme na splošno, saj poudarjajo potrebo po reviziji trenutnih politik osamitve. Potrebno je uvesti nove ukrepe, ki obsojencev ne bodo izpostavljali dolgotrajnim psihološkim preganjanjem in bodo prispevali k njihovemu rehabilitacijskemu počutju. Če povzamemo, ta študija zagotavlja dokaze, da je samica škodljiva za duševno zdravje zapornikov. Nujna sta ozaveščenost in celostni pristop k sprejetim ukrepom za izboljšanje blaginje zaporniških sistemov. Cilj tega zaključnega dela je poudariti potrebo, da se oblikovalci politik, izvajalci praks in raziskovalci spopadejo z izzivi, s katerimi se soočajo zaporniki v zvezi z njihovim duševnim zdravjem v osamitvi.
Keywords: zaporniki, osamitev, izolacija, mentalno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 235; Downloads: 31
.pdf Full text (833,70 KB)

7.
Prezasedenost zaporov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Loti Ličen, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu je predstavljena primerjava zasedenosti zaporov med evropskimi državami. V prvem delu diplomskega dela je bil preučen pojem prezasedenosti, ki se pojavi, ko število zapornikov preseže uradno zmogljivost zapora. Hkrati je bil predstavljen tudi standard za najmanjšo površino življenjskega prostora, ki naj bi ga imel zapornik na voljo. Pri tem je treba opozoriti, da ta standard ni mednarodno sprejet. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj prihaja do prezasedenosti. V drugem delu diplomske naloge je bila z analizo statističnih podatkov predstavljena (pre)zasedenost zaporov glede na število zaprtih oseb na 100 mest, stopnja zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev, število pripornikov ter zapornikov med leti 2010 in 2020. Ugotovljeno je bilo, da je v splošnem prezasedenost v zaporih evropskih držav v preučevanem obdobju upadala. V obdobju 2010–2022 zgolj deset evropskih držav ni imelo prezasedenih zaporov: Latvija, Lihtenštajn, Luksemburg, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška in Velika Britanija (Anglija in Wales). Zaporsko populacijo in s tem prezasedenost zaporov je možno zmanjšati na tri načine. Prvi način predstavlja upravni odziv, ki vključuje gradnjo novih zaporov; drugi način predstavlja predhodne strategije, ki vsebujejo večjo uporabo alternativnih kazni, in tretji način predstavljajo zaledne strategije, ki pomagajo zmanjšati prezasedenost zaporov s pomočjo amnestije.
Keywords: zapori, zaporniki, priporniki, prezasedenost zaporov, evropske države, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 291; Downloads: 62
.pdf Full text (1,07 MB)

8.
Transspolnost v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Cheyenne Zagar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Transspolne osebe doživljajo vsakdanje izzive v domačem, izobraževalnem in delovnem okolju. Ti izzivi se le povečajo v sovražnem in rigidnem okolju, kot je zapor. Večina transspolnih oseb se tekom prestajanja zaporne kazni sooča z nasiljem, diskriminacijo, poniževanjem, nepravičnim ravnanjem in omejevanjem dostopa do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. V zaključnem delu predstavljamo izzive, s katerimi se transspolne osebe srečujejo v zaporih in obravnavo transspolnih oseb v zaporih izbranih držav (ZDA, izbrane države Latinske Amerike, Združeno Kraljestvo in Italija) ter izpostavili podobnosti in razlike med temi državami. Ugotovili smo, da transspolne osebe tvegajo več fizičnih, psiholoških in spolnih napadov v zaporskem okolju v primerjavi z ostalo zaporsko populacijo ter da njihovo zdravstveno stanje še vedno ni sprejeto, kar se kaže tudi v njihovem boju za dostop do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. Ugotovili smo tudi, da problem obravnave transpolnih oseb v zaporih ne predstavlja le zaporsko okolje samo, temveč (ne)sprejemanje v širši družbi. Analiza primerjave je izpostavila razlike med obravnavanimi državami. V splošnem so transpolne osebe v evropskih in severnoameriških zaporih obravnave bolje, kot v zaporih Latinske Amerike.
Keywords: zapori, zaporniki, spolna identiteta, transspolnost, transspolne osebe, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 561; Downloads: 79
.pdf Full text (649,58 KB)

9.
Razlika med moškim in ženskim zaporom : Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavod za prestajanje kazni zapora Ig
Anja Bedek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Razlika med spoloma je prisotna v vsakdanjem življenju. Nič drugače ni pri kriminaliteti. V diplomskem delu je opravljen pregled literature o razlikah med spoloma na področju kriminalitete in zaporov. Kljub različnim potrebam so ženske storilke velikokrat enako obravnavane kot moški storilci, se pa tej problematiki posveča vedno več pozornosti. V diplomski nalogi so predstavljene razlike med moškim in ženskim zaporom v teoriji in praksi. Vse obsojene osebe lahko kazen prestajajo alternativno ali v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pri prestajanju kazni v zaporu ima veliko vlogo vse zaporsko osebje in strokovni delavci, ki zaprte osebe poskušajo rehabilitirati in pripraviti na življenje zunaj zavoda. Zapor dosega svoj namen rehabilitacije takrat, ko se obsojene osebe same odločijo, da se bodo spremenile na bolje. V diplomskem delu so rezultati opravljenih strukturiranih intervjujev z zaposlenimi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Rezultati intervjujev so potrdili, da sta si oba zavoda podobna na veliko področjih in da razlik med moškim in ženskim zaporom v Sloveniji ni veliko. Največja razlika bi bila ta, da je v Sloveniji samo en ženski zapor, in sicer na Igu, kjer prestajajo kazen obsojenke, pripornice in mladoletnice. Ženskih obsojenk je manj, zato potrebe po dodatnem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora ni. Se pa pojavlja velika težava v ženskem in moškem zavodu pri prostorskih problemih. Nobena stavba ni bila zasnovana za namen zapora, zato je želja po novih zavodih velika. Do takrat pa se morajo zaprte osebe in zaporsko osebje prilagajati različnim situacijam primerno.
Keywords: kazni, razlike med spoloma, zapori, zaporniki, zapornice, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 558; Downloads: 90
.pdf Full text (521,57 KB)

10.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Karin Kocjančič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek, simptome, širjenje ter posledice bolezni Covid-19, ki jo povzroča tako imenovani virus SARS-CoV-2. Omenjenega virusa v zgodovini niso poznali, z njim se soočamo šele od leta 2019. Takrat je bila razglašena pandemija Covid-19, ki je bila najpogostejša tematika v državah po svetu. Zaradi hitrega širjenja okužb med ljudmi si je svetovna zdravstvena organizacija prizadevala za pomoč vsem državam pri učinkovitem odzivu na pandemijo. Proti slednji so se države spopadale z uveljavitvijo ustreznih epidemioloških ukrepov za preprečitev širjenja okužb, ki so terjali svoj dolg. Zaradi javnozdravstvenih ukrepov, kot je socialna izolacija, so se med ljudmi pojavile zmedenost, negotovost, čustvena izolacija in negativne posledice na duševnem zdravju ljudi. Pandemija Covid-19 se je, kakor zunanjega sveta, dotaknila tudi zavodov za prestajanje kazni zapora. Širjenje okužb z novim virusom je za seboj privleklo ogromno negativnih posledic tudi na duševnem zdravju zapornikov. Duševno zdravje je opredeljeno kot najpomembnejše stanje za doseganje normalnih socialnih interakcij oziroma odnosov med ljudmi, kamor spada tudi posameznikovo zadovoljstvo, samospoštovanje in normalno delovanje. Začelo se je obravnavati že v zgodovini, vendar na nekoliko manj strokoven način. Osredotočili se bomo na opis in spremembo duševnega zdravja zapornikov med pandemijo Covid-19 ter opisali pojav duševnih motenj, s katerimi se soočajo posamezniki v zavodu za prestajanje kazni zapora. Duševne motnje, s katerimi se najpogosteje soočajo zaporniki, so depresija, anksiozne motnje, akutna in posttravmatska stresna motnja, shizofrenija ter motnja hranjenja in prehranjevanja. Zaradi zaznanih sprememb v duševnem zdravju zapornikov se bomo osredotočili, kako je k vsemu temu pripomogla pandemija Covid-19.
Keywords: zaporniki, duševno zdravje, covid-19, epidemije, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 612; Downloads: 107
.pdf Full text (1,27 MB)

Search done in 6.42 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica