| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 70
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Transspolnost v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Cheyenne Zagar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Transspolne osebe doživljajo vsakdanje izzive v domačem, izobraževalnem in delovnem okolju. Ti izzivi se le povečajo v sovražnem in rigidnem okolju, kot je zapor. Večina transspolnih oseb se tekom prestajanja zaporne kazni sooča z nasiljem, diskriminacijo, poniževanjem, nepravičnim ravnanjem in omejevanjem dostopa do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. V zaključnem delu predstavljamo izzive, s katerimi se transspolne osebe srečujejo v zaporih in obravnavo transspolnih oseb v zaporih izbranih držav (ZDA, izbrane države Latinske Amerike, Združeno Kraljestvo in Italija) ter izpostavili podobnosti in razlike med temi državami. Ugotovili smo, da transspolne osebe tvegajo več fizičnih, psiholoških in spolnih napadov v zaporskem okolju v primerjavi z ostalo zaporsko populacijo ter da njihovo zdravstveno stanje še vedno ni sprejeto, kar se kaže tudi v njihovem boju za dostop do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. Ugotovili smo tudi, da problem obravnave transpolnih oseb v zaporih ne predstavlja le zaporsko okolje samo, temveč (ne)sprejemanje v širši družbi. Analiza primerjave je izpostavila razlike med obravnavanimi državami. V splošnem so transpolne osebe v evropskih in severnoameriških zaporih obravnave bolje, kot v zaporih Latinske Amerike.
Keywords: zapori, zaporniki, spolna identiteta, transspolnost, transspolne osebe, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 83; Downloads: 32
.pdf Full text (649,58 KB)

2.
Razlika med moškim in ženskim zaporom : Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavod za prestajanje kazni zapora Ig
Anja Bedek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Razlika med spoloma je prisotna v vsakdanjem življenju. Nič drugače ni pri kriminaliteti. V diplomskem delu je opravljen pregled literature o razlikah med spoloma na področju kriminalitete in zaporov. Kljub različnim potrebam so ženske storilke velikokrat enako obravnavane kot moški storilci, se pa tej problematiki posveča vedno več pozornosti. V diplomski nalogi so predstavljene razlike med moškim in ženskim zaporom v teoriji in praksi. Vse obsojene osebe lahko kazen prestajajo alternativno ali v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pri prestajanju kazni v zaporu ima veliko vlogo vse zaporsko osebje in strokovni delavci, ki zaprte osebe poskušajo rehabilitirati in pripraviti na življenje zunaj zavoda. Zapor dosega svoj namen rehabilitacije takrat, ko se obsojene osebe same odločijo, da se bodo spremenile na bolje. V diplomskem delu so rezultati opravljenih strukturiranih intervjujev z zaposlenimi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Rezultati intervjujev so potrdili, da sta si oba zavoda podobna na veliko področjih in da razlik med moškim in ženskim zaporom v Sloveniji ni veliko. Največja razlika bi bila ta, da je v Sloveniji samo en ženski zapor, in sicer na Igu, kjer prestajajo kazen obsojenke, pripornice in mladoletnice. Ženskih obsojenk je manj, zato potrebe po dodatnem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora ni. Se pa pojavlja velika težava v ženskem in moškem zavodu pri prostorskih problemih. Nobena stavba ni bila zasnovana za namen zapora, zato je želja po novih zavodih velika. Do takrat pa se morajo zaprte osebe in zaporsko osebje prilagajati različnim situacijam primerno.
Keywords: kazni, razlike med spoloma, zapori, zaporniki, zapornice, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 75; Downloads: 22
.pdf Full text (521,57 KB)

3.
Pobegi iz koprskega zapora : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mitja Kirbiš, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bilo naše delo osredotočeno na pobege zaprtih oseb iz koprskega zapora v obdobju 2004-2020. Gre za sodobni zapor, zgrajen po evropskih zaporskih standardih, zaradi česar se je že ob njegovem odprtju leta 2004 oblikovalo mnenje, da gre za enega izmed najbolj varnih zaporov Republike Slovenije. Uvodoma smo s pregledom literature predstavili slovenski zaporski sistem, koprski zapor in na kakšen način zaporski delavci preprečujejo pobege iz zaporov. V drugem delu smo z analiziranjem statističnih podatkov pridobljenih iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij ugotavljali zasedenost slovenskih zaporov, ter število pobegov in strukturo pobegov po vrsti pobega in jih primerjali s pobegi iz koprskega zapora. S primerjavo podatkov smo ugotovili, da je koprski zapor v primerjavi z drugimi slovenskimi zapori izredno varen. Iz zaprtega dela zapora je bil od leta 2004 evidentiran le en klasičen pobeg, pri tem pa je potrebno izpostaviti, da ni bilo nobenega pobega med spremstvom pravosodnih policistov. Največje število pobegov iz koprskega zapora predstavljajo nevrnitve vendar kljub temu koprski zapor ne odstopa od ostalih slovenskih zaporov po številu pobegov. Ugotovili smo, da pobegi v koprskem zaporu ne vplivajo na varnost zapornikov in zaporskega osebja.
Keywords: zapori, pobegi, študija primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 57; Downloads: 15
.pdf Full text (1,29 MB)

4.
Analiza pogojev v italijanskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Barbara Potočnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Spoštovanje človekovih pravic je temelj današnje družbe. Da to lahko izpolnimo, moramo razumeti, katere pravice sploh imamo, nadalje pa je na organih države, da te pravice upoštevajo tudi ob odvzemu prostosti. Zapor je okolje, ki omejuje številne pravice. V zaključnem delu predstavljamo mednarodno in nacionalno zakonodaja, ki varuje pravice zapornikov v Italiji. Analiza se osredotoča na italijanske zapore, saj spadajo med ene izmed najbolj zasedenih, slabo vzdrževanih prostorov za zadrževanje zapornikov v Evropi. Italijo pesti predvsem problematika prezasedenosti zaporov, ki negativno vpliva na zagotavljanje osnovnih pogojev v zaporih. Ne samo da prezasedenost negativno vpliva na zdravje, počutje, organizacijo, ampak tudi krši 3. člen Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, kar je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Stanje v zaporih smo preverili z analizo poročil Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, SPACE I ter organizacije Antigona. Izsledki kažejo, da se število kršitev, ki jih je zaznal Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, skozi leta manjša. Analiza pa je pokazala povezanost med prezasedenostjo zaporov in številom kršitev.
Keywords: italijanski zapori in zaporniki, človekove pravice, razmere v zaporih, diplomske naloge
Published in DKUM: 31.08.2022; Views: 106; Downloads: 38
.pdf Full text (1,03 MB)

5.
Povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000-2020 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nejc Arzenšek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: S problemom kriminalnega povratništva se srečujejo vse države, ki pa se na ta problem različno odzivajo. Kriminalno povratništvo je nezaželen pojav, ki ga je praktično nemogoče preprečiti, vendar pa se ga lahko precej omili. V diplomski nalogi smo se osredotočili na povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000–2020. V diplomski nalogi smo opravili pregled literature o povratništvu s poudarkom na povratništvu v slovenskih zaporih in opredelili temeljne pojme o povratništvu ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Hkrati smo predstavili slovenski zaporski sistem. V drugem delu diplomske naloge smo analizirali statistične podatke o kriminaliteti, pridobljene iz letnih poročil o delu Policije, in zapiranju ter povratništvu v slovenskih zaporih, pridobljene iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Ugotovili smo, da je v obdobju 2000–2020 stopnja kriminalitete upadla za 25,5 %, stopnja zapiranja pa narasla za 45 % oziroma 14,8 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Hkrati je narasel delež povratništva za približno 10 %. Stopnja kriminalitete je v obdobju od leta 2000 in do svoje najvišje stopnje v letu 2013 narasla za 33,8 %. Po letu 2013 pa stopnja kriminalitete upada, vse do leta 2020, ko je skupno od leta 2013 upadla za 44,7 %. Stopnja zapiranja je v obravnavanem obdobju narasla z 32,9 na 54,3 zapornike. Najvišjo stopnjo zapiranja je mogoče opaziti v letu 2015, ko stopnja zapornikov znaša 57 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Porast stopnje zapiranja oziroma naraščanje zapornikov je posledica zaostrovanja kaznovalne politike. Za razliko od stopnje kriminalitete je delež povratništva dosegel svoj maksimum leta 2016, ko je znašal 40 %, nato pa upad do leta 2020, ko je delež povratništva znašal 35 %. Ugotovitve kažejo, da med stopnjo kriminalitete in stopnjo zapiranja ni povezanosti. Prav tako sklepamo, da med stopnjo kriminalitete ter deležem povratništva ni povezanosti. Hkrati pa obstaja povezanost med stopnjo zapiranja in deležem povratništva.
Keywords: diplomske naloge, povratništvo, zapori, Slovenija, kazniva dejanja, zapiranje
Published in DKUM: 25.03.2022; Views: 307; Downloads: 87
.pdf Full text (788,20 KB)

6.
Rehabilitacijski programi v zaporih in njihov vpliv na uspešno reintegracijo in povratništvo obsojencev : magistrsko delo
Aja Kovačević, 2021, master's thesis

Abstract: Tretmanski model kaznovanja se je začel razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom bolj humanega tretiranja kaznjencev ter visoke stopnje povratništva obsojencev, ki je nakazovala na neuspešnost klasičnih, punitivističnih načinov kaznovanja delinkventov. Stopnja povratništva je eden glavnih kazalnikov uspešnosti vrste kaznovanja delinkventov, a vsekakor ni edini. Rehabilitacijski model tretiranja obsojencev v ospredje postavlja individualizacijo kazni storilcu: posameznikove osebnostne lastnosti, potrebe in zahteve posameznika, na podlagi katerih se sestavi individualni načrt tretmana oziroma tistih rehabilitacijskih programov, ki bi naj posamezniku najbolj koristili. Cilj tretmanske usmeritve je torej izkoristiti čas prestajanja kazni zapora za rehabilitacijo in resocializacijo posameznika z namenom čim lažje in uspešnejše reintegracije oziroma ponovne vključitve osebe v družbo po prestani kazni zapora. Širok nabor rehabilitacijskih programov v zaporih po svetu postavlja vprašanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju kriminalitete. V zaključnem delu poskušamo s pomočjo pregleda obstoječe literature na temo rehabilitacijskih programov po svetu in njihovih pozitivnih ter negativnih učinkov na kaznjence, obenem pa tudi zgodovinskega pregleda načinov kaznovanja ter razvoja tretmanske ideje, izpostaviti glavne vidike vpliva na povratništvo in druge kazalnike zmanjševanja kriminalitete po svetu ter podati predloge za izboljšave v prihodnosti.
Keywords: zapori, obsojenci, zaporniki, povratništvo, rehabilitacijski programi, reintegracija, resocializacija, magistrska dela
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 334; Downloads: 127
.pdf Full text (1,55 MB)

7.
Tujci na prestajanju kazni zapora - primerjava med evropskimi državami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Staš Kovačič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Prestajanje zaporne kazni je lahko za zapornike zelo stresno. Predvsem pa to velja za zapornike, ki prihajajo iz tujine, ki so večinoma izpostavljeni številnejšim negativnim dejavnikom. Tujci veliko manj časa preživijo z družino ali pa ga zaradi specifičnih okoliščin situacije, v kateri so se znašli, sploh ne morejo. Prav tako se tujci težje soočajo s pravili v zaporih, saj jih nemalokrat zaradi jezikovnih ovir pravzaprav ne razumejo. Ob omejenem stiku z bližnjimi in kulturni deprivaciji zaradi nepoznavanja jezika, med težave tujcev v zaporu prištevamo še soočanje z diskriminacijo. Evropske države se z reševanjem težav tujcev v zaporih soočajo na različne načine. V zaključnem delu smo se osredotočili na raziskovanje deleža tujcev v evropskih držav. Na podlagi pregleda literature in analize statističnih podatkov smo primerjali deleže zaprtih oseb v posameznih evropskih državah. Ugotovili smo, da je v državah EU precej večji delež tujih zaprtih oseb, kot v drugih evropskih državah. Vzroke smo našli predvsem v boljši gospodarski razvitosti teh držav, ki so posledično skozi čas privabljale številne tujce v svoje države. S komparativno metodo smo tudi primerjali delež tujcev v populaciji posamezne države in njen delež tujcev v zaporu. Prišli smo do spoznanja, da se delež tujcev med prebivalci ne preslika enakomerno na delež tujih zaprtih oseb v zaporu. To pomeni, da nekatere države nimajo visokega deleža tujcev med prebivalstvom, vendar pa imajo visok delež tujih zaprtih oseb. Poglobljena analiza tujcev v slovenskih zaporih je pokazala, da je delež tujih zapornikov v zadnjih letih močno narastel. Prav tako se je povečal delež tujih zapornikov iz neevropskih držav.
Keywords: zapori, zaporniki, tujci, evropske države, primerjave, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 362; Downloads: 88
.pdf Full text (1,16 MB)

8.
Ženske in zapor : zgodovinski pregled
Ana Ekart, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kriminaliteta žensk in odzivi nanjo so se skozi zgodovino spreminjali, odvisni pa so bili predvsem od položaja žensk v takratni družbi. V 18. in prvi polovici 19. stoletja je bila vloga ženske močno podrejena moškemu, kar se je še posebej odražalo v zaporih. Veljala je za šibko, čisto bitje, katere glavno poslanstvo je skrb za družino. Ženska, ki ni ustrezala idealom tistega časa, je bila označena za nemoralno in sramotno. Kazniva dejanja žensk so bila v veliki meri ostreje kaznovana kot moška, velikokrat pa so bile ženske obsojene za kriminalna dejanja, katera za moške niso bila kazniva. Kriminologi in penologi dolgo časa niso posvečali posebne pozornosti kriminaliteti žensk. Zapornice so bile vse do druge polovice 19. stoletja potisnjene v ozadje. Strokovnjaki razlog za to pripisujejo majhnemu številu obsojenih žensk in dejstvu, da so bili raziskovalci zaporskega sistema moški. Šele reformatorsko gibanje, katerega pripadniki so se zavzemali za izboljšanje razmer za ženske v zaporih, začne osvetljevati trpljenje zaprtih žensk. Slabe higienske razmere, prostorska stiska, pomanjkanje zasebnosti in fizične ter spolne zlorabe, so predstavljale vsakdan zapornic. Reformatorska gibanja, ki so se okrepila v 19. stoletju, so v prvi vrsti strmela k ustanovitvi neodvisnih zaporov za ženske, ne le v fizičnem temveč tudi administrativnem smislu. Razmere v zaporih od 18. stoletja do danes so se močno izboljšale. Eden izmed razlogov je spremenjen pogled na kriminaliteto žensk, ki se je z razvojem socialnih in feminističnih teorij, oddaljil od pozitivističnih teorij, katere so žensko dojemale kot psihološko in biološko determinirano bitje, ob tem pa zanemarile morebiten vpliv socialnih dejavnikov. Prav tako se je z naraščajočim deležem ženske zaporske populacije od druge polovice 19. stoletja, povečalo zanimanje kriminologov in penologov za raziskovanje žensk v zaporskih sistemih. Kaznovanje žensk je skozi zgodovino postalo bolj humano, zapori pa prilagojeni potrebam obsojenk, za katere je zmotno veljalo, da zapor doživljajo enako kot moški.
Keywords: kriminaliteta, kaznovanje, ženske, ženski zapori, zgodovinski pregled, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 367; Downloads: 75
.pdf Full text (553,45 KB)

9.
Obravnava mladoletnih prestopnikov na Finskem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Luka Modic, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Stopnja zapiranja na Finskem je bila dolga leta višja kot v sosednjih skandinavskih državah (t.j., Švedska, Norveška, Danska, Islandija). V teh državah je prevladoval sistem »države blaginje«, ki ni zagotavljal le visoke stopnje socialne varnosti vsem državljanom, temveč je vplival tudi na permisivnost v kaznovanju, ki se je odražala v najnižjih stopnjah zapiranja v Evropi. V diplomskem delu se osredotočamo na obravnavo mladoletnih prestopnikov na Finskem. Mladoletniki so v fazi odraščanja, v kateri posamezniki najpogosteje začenjajo s kriminalnimi karierami. Posledično je pomembno, da mladoletnike kaznujemo na način, ki preprečuje nadaljnjo kriminalnost in omogoča uspešno resocializacijo. Med mladoletniki na Finskem prevladuje premoženjska kriminaliteta in kriminaliteta, povezana s prepovedanimi drogami. Poglobljen pregled literature je pokazal, da je deviantnih vse manj mladoletnikov, hkrati pa so deviantni mladoletniki odgovorni za vse več kaznivih dejanj. Finska je s specifičnimi ukrepi v celotnem kazenskem pravosodju zmanjšala stopnje zapiranja odraslih prestopnikov kot tudi mladoletnikov in se pridružila družini skandinavskih držav, za katere so značilne nizke stopnje zapiranja in permisivno kaznovanje. Zaporne kazni za mladoletnike so v večji meri nadomestili v skupnost usmerjene kazenske sankcije. Kljub učinkovitosti tovrstnih sankcij pa se pojavlja problem problematičnih mladoletnikov – povratnikov, saj v skupnost usmerjene kazenske sankcije nanje nimajo učinka.
Keywords: mladoletno prestopništvo, zapori, Finska, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.09.2021; Views: 305; Downloads: 72
.pdf Full text (529,49 KB)

10.
Napadi na pravosodne policiste : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Mineja Vršič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali napade na pravosodne policiste in policiste med letoma 2015 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da s povečanjem kadra pravosodnih policistov ne bi bilo mogoče preprečiti napadov, saj so ti del dogajanja v zavodih ne glede na število zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo pravosodni policisti dovolj pooblastil za ustrezno odzivanje v primeru napada, pri čemer pa so dolžni spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine in v poročilu o napadu tudi upravičiti uporabljena prisilna sredstva. Z analizo napadov na pravosodne policiste v 2019 smo ugotovili, da so se vsi napadi zgodili v zavodih, kjer zaporno kazen prestajajo le moški. Tako smo potrdili hipotezo, da je število napadov na pravosodne policiste v zavodih, kjer kazen prestajajo le moški zaporniki, večje, kot v zavodih, kjer kazen prestajajo moški in ženske ali le ženske. S primerjavo napadov na pravosodne policiste in policiste je bilo ugotovljeno, da je število napadov na pravosodne policiste bistveno manjše, kar je najverjetneje posledica bistveno manjšega števila zaposlenih pravosodnih policistov. S pregledom medijskih poročil o napadih na pravosodne policiste smo ugotovili, da se o njih redno in dosledno poroča. Za rešitev obravnavane problematike je bila predlagana širitev kadra pravosodnih policistov in sistem delavnic, ki bi pripomogle k spoštovanju pravosodnih policistov s strani zapornikov.
Keywords: diplomske naloge, Uradne osebe, pravosodni policisti, policisti, napadi, zapori, nacionalno varnostni sistem
Published in DKUM: 14.04.2021; Views: 419; Downloads: 0

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica