1. Prezasedenost zaporov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLoti Ličen, 2023, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu je predstavljena primerjava zasedenosti zaporov med evropskimi državami. V prvem delu diplomskega dela je bil preučen pojem prezasedenosti, ki se pojavi, ko število zapornikov preseže uradno zmogljivost zapora. Hkrati je bil predstavljen tudi standard za najmanjšo površino življenjskega prostora, ki naj bi ga imel zapornik na voljo. Pri tem je treba opozoriti, da ta standard ni mednarodno sprejet. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj prihaja do prezasedenosti. V drugem delu diplomske naloge je bila z analizo statističnih podatkov predstavljena (pre)zasedenost zaporov glede na število zaprtih oseb na 100 mest, stopnja zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev, število pripornikov ter zapornikov med leti 2010 in 2020. Ugotovljeno je bilo, da je v splošnem prezasedenost v zaporih evropskih držav v preučevanem obdobju upadala. V obdobju 2010–2022 zgolj deset evropskih držav ni imelo prezasedenih zaporov: Latvija, Lihtenštajn, Luksemburg, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška in Velika Britanija (Anglija in Wales). Zaporsko populacijo in s tem prezasedenost zaporov je možno zmanjšati na tri načine. Prvi način predstavlja upravni odziv, ki vključuje gradnjo novih zaporov; drugi način predstavlja predhodne strategije, ki vsebujejo večjo uporabo alternativnih kazni, in tretji način predstavljajo zaledne strategije, ki pomagajo zmanjšati prezasedenost zaporov s pomočjo amnestije.
Keywords: zapori, zaporniki, priporniki, prezasedenost zaporov, evropske države, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 6; Downloads: 2
 Full text (1,07 MB) |
2. Odnosi med zaporskimi akterji: študija v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig : magistrsko deloZala Osterc, 2023, master's thesis Abstract: Za svetovno nizko stopnjo števila zaprtih žensk gre razloge iskati v večji konformnosti žensk do kazenskopravnih norm in posledično nižjo udeležbo v deviantnih in kriminalnih dejanjih. Gre za fenomen tako formalnega kot neformalnega družbenega nadzorstva nad ženskami, sestavljenega iz številnih neformalnih pravil in pričakovanj, izhajajočih iz spolnih ideologij in struktur, ki zmanjšujejo možnosti za kršenje pravil in izvajanje kaznivih dejanj. V zaključnem delu se osredotočamo na dinamiko odnosov in zaznano stopnjo legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig. V študiji je bila preučena domača in tuja literatura in do sedaj opravljene študije o odnosih in legitimnosti zaporskih sistemov, poleg teoretičnega pregleda je bila opravljena tudi kvalitativna študija v edinem ženskem zaporu v Sloveniji, na Igu. S pomočjo strukturiranih intervjujev z obsojenkami so bile merjene različne spremenljivke o odnosih med zaporskimi akterji, zaznavi legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah in njihovi prilagoditvi ter zadovoljstvu z zaporskim sistemom. Ugotovitve so pokazale, da odnosi med zaporskimi akterji predstavljajo srce dobro delujoče zaporske institucije, ki temelji na spoštovanju, zakonitosti in pravičnosti. Dinamičnost in dualnost odnosov med zaporskimi delavci in obsojenkami pa hkrati predstavljata strukturni konflikt, ki ga žene neenakovreden položaj zaporskih akterjev, tj. nosilcev moči in njegovih prejemnikov. Kakovostni odnosi vodijo do razvoja zaupanja pri obsojenkah v avtoriteto zaporskih delavcev, kar predstavlja temelj legitimnega in učinkovitega zaporskega sistema. Razumevanje kompleksnosti in dinamičnosti zaporskega okolja se je izkazalo za ključno pri implementaciji dobrih praks, usmerjenih v resocializacijo obsojenk.
Keywords: zapori, obsojenke, zaporski delavci, odnosi, legitimnost, magistrska dela
Published in DKUM: 24.07.2023; Views: 158; Downloads: 57
Full text (835,55 KB) |
3. Problematika odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Martinc, 2023, undergraduate thesis Abstract: Odvisnost od prepovedanih drog je pereč problem današnje družbe, saj ima številne negativne učinke, tako na posameznika, ki je odvisen od prepovedanih drog, kot tudi na ostale ljudi. Prepovedane droge pa so v tesni povezavi s kriminaliteto in posledično tudi z zapori, kjer je velik delež oseb s težavami zaradi uporabe prepovedanih drog. V zaključnem delu predstavljamo problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih, predvsem izzive, s katerimi se soočajo odvisniki in uporabniki prepovedanih drog in posledično tudi ostale zaprte osebe. Izpostavljamo predvsem problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v slovenskih zaporih. Ugotovili smo, da so osebe, ki so odvisne od prepovedanih drog ali imajo težave zaradi uživanja prepovedanih drog, med prestajanjem kazni zapora izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem, nasilju in prepirom. Analiza števila odvisnikov oziroma oseb, ki imajo težave z uživanjem prepovedanih drog v slovenskih zaporih, v obdobju med letoma 2000 in 2021 je pokazala, da število le-teh narašča. Tako se v slovenskih zaporih povečuje tudi število zaprtih oseb na substitucijski terapiji. Analiza količine najdene prepovedane droge v slovenskih zaporih, pa nakazuje, da se le-ta v obdobju od leta 2000 do 2021 spreminja, saj se leta 2013 začnejo pojavljati večje količine sintetičnih drog.
Keywords: prepovedane droge, odvisnost, slovenski zapori, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 204; Downloads: 63
Full text (912,01 KB) |
4. Primerjava kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLeon Krmac, 2023, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu se osredotočamo na primerjavo kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih
in Grenlandiji. V prvem delu zaključnega dela smo z uporabo opisne metode opravili pregled
literature, na podlagi katerega smo opredelili značilnosti kriminalitete na Danskem, Ferskih
otokih in Grenlandiji. Hkrati smo izpostavili socio-ekonomske in demografske dejavnike, ki
vplivajo na kriminaliteto na izbranih območjih. Ugotovili smo, da imajo na Grenlandiji, v
primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, visoko stopnjo spolnih deliktov in kaznivih dejanj zoper
življenje in telo. V drugem delu zaključnega dela smo predstavili sisteme kaznovanja na
Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Z analizo statističnih podatkov o zaporskih
populacijah smo prikazali stanje na področju kaznovanja primarno zaprtih oseb.
Grenlandija izstopa v kontekstu nordijske izjemnosti, ki se kaže v nizki stopnji zaprtih oseb,
pogosti rabi alternativnega kaznovanja in progresivni obravnavi obsojencev. V primerjavi z
Dansko in Ferskimi otoki, ki imajo eno izmed najnižjih stopenj zaprtih oseb na svetu, ima
Grenlandija večje število zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev. Na stopnjo zaprtih oseb
vpliva tudi še vedno prisotna povezanost z danskim pravosodjem in večja nasilnost
grenlandske družbe v primerjavi s fersko, kar rezultira v daljših kaznih. Ugotovili smo, da je
grenlandski sistem kazenskega pravosodja v primerjavi s kazenskopravnim sistemom na
Ferskih otokih bolj avtonomen od danskega
Keywords: zapori, kaznovanje, Danska, Ferski otoki, Grenlandija, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.05.2023; Views: 165; Downloads: 42
Full text (1,04 MB) |
5. Transspolnost v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeCheyenne Zagar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Transspolne osebe doživljajo vsakdanje izzive v domačem, izobraževalnem in delovnem okolju. Ti izzivi se le povečajo v sovražnem in rigidnem okolju, kot je zapor. Večina transspolnih oseb se tekom prestajanja zaporne kazni sooča z nasiljem, diskriminacijo, poniževanjem, nepravičnim ravnanjem in omejevanjem dostopa do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. V zaključnem delu predstavljamo izzive, s katerimi se transspolne osebe srečujejo v zaporih in obravnavo transspolnih oseb v zaporih izbranih držav (ZDA, izbrane države Latinske Amerike, Združeno Kraljestvo in Italija) ter izpostavili podobnosti in razlike med temi državami. Ugotovili smo, da transspolne osebe tvegajo več fizičnih, psiholoških in spolnih napadov v zaporskem okolju v primerjavi z ostalo zaporsko populacijo ter da njihovo zdravstveno stanje še vedno ni sprejeto, kar se kaže tudi v njihovem boju za dostop do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. Ugotovili smo tudi, da problem obravnave transpolnih oseb v zaporih ne predstavlja le zaporsko okolje samo, temveč (ne)sprejemanje v širši družbi. Analiza primerjave je izpostavila razlike med obravnavanimi državami. V splošnem so transpolne osebe v evropskih in severnoameriških zaporih obravnave bolje, kot v zaporih Latinske Amerike.
Keywords: zapori, zaporniki, spolna identiteta, transspolnost, transspolne osebe, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 366; Downloads: 70
Full text (649,58 KB) |
6. Razlika med moškim in ženskim zaporom : Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavod za prestajanje kazni zapora IgAnja Bedek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Razlika med spoloma je prisotna v vsakdanjem življenju. Nič drugače ni pri kriminaliteti. V diplomskem delu je opravljen pregled literature o razlikah med spoloma na področju kriminalitete in zaporov. Kljub različnim potrebam so ženske storilke velikokrat enako obravnavane kot moški storilci, se pa tej problematiki posveča vedno več pozornosti. V diplomski nalogi so predstavljene razlike med moškim in ženskim zaporom v teoriji in praksi. Vse obsojene osebe lahko kazen prestajajo alternativno ali v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pri prestajanju kazni v zaporu ima veliko vlogo vse zaporsko osebje in strokovni delavci, ki zaprte osebe poskušajo rehabilitirati in pripraviti na življenje zunaj zavoda. Zapor dosega svoj namen rehabilitacije takrat, ko se obsojene osebe same odločijo, da se bodo spremenile na bolje. V diplomskem delu so rezultati opravljenih strukturiranih intervjujev z zaposlenimi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Rezultati intervjujev so potrdili, da sta si oba zavoda podobna na veliko področjih in da razlik med moškim in ženskim zaporom v Sloveniji ni veliko. Največja razlika bi bila ta, da je v Sloveniji samo en ženski zapor, in sicer na Igu, kjer prestajajo kazen obsojenke, pripornice in mladoletnice. Ženskih obsojenk je manj, zato potrebe po dodatnem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora ni. Se pa pojavlja velika težava v ženskem in moškem zavodu pri prostorskih problemih. Nobena stavba ni bila zasnovana za namen zapora, zato je želja po novih zavodih velika. Do takrat pa se morajo zaprte osebe in zaporsko osebje prilagajati različnim situacijam primerno.
Keywords: kazni, razlike med spoloma, zapori, zaporniki, zapornice, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 339; Downloads: 73
Full text (521,57 KB) |
7. Pobegi iz koprskega zapora : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMitja Kirbiš, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je bilo naše delo osredotočeno na pobege zaprtih oseb iz koprskega zapora v obdobju 2004-2020. Gre za sodobni zapor, zgrajen po evropskih zaporskih standardih, zaradi česar se je že ob njegovem odprtju leta 2004 oblikovalo mnenje, da gre za enega izmed najbolj varnih zaporov Republike Slovenije. Uvodoma smo s pregledom literature predstavili slovenski zaporski sistem, koprski zapor in na kakšen način zaporski delavci preprečujejo pobege iz zaporov. V drugem delu smo z analiziranjem statističnih podatkov pridobljenih iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij ugotavljali zasedenost slovenskih zaporov, ter število pobegov in strukturo pobegov po vrsti pobega in jih primerjali s pobegi iz koprskega zapora. S primerjavo podatkov smo ugotovili, da je koprski zapor v primerjavi z drugimi slovenskimi zapori izredno varen. Iz zaprtega dela zapora je bil od leta 2004 evidentiran le en klasičen pobeg, pri tem pa je potrebno izpostaviti, da ni bilo nobenega pobega med spremstvom pravosodnih policistov. Največje število pobegov iz koprskega zapora predstavljajo nevrnitve vendar kljub temu koprski zapor ne odstopa od ostalih slovenskih zaporov po številu pobegov. Ugotovili smo, da pobegi v koprskem zaporu ne vplivajo na varnost zapornikov in zaporskega osebja.
Keywords: zapori, pobegi, študija primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 312; Downloads: 39
Full text (1,29 MB) |
8. Analiza pogojev v italijanskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBarbara Potočnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Spoštovanje človekovih pravic je temelj današnje družbe. Da to lahko izpolnimo, moramo razumeti, katere pravice sploh imamo, nadalje pa je na organih države, da te pravice upoštevajo tudi ob odvzemu prostosti. Zapor je okolje, ki omejuje številne pravice. V zaključnem delu predstavljamo mednarodno in nacionalno zakonodaja, ki varuje pravice zapornikov v Italiji. Analiza se osredotoča na italijanske zapore, saj spadajo med ene izmed najbolj zasedenih, slabo vzdrževanih prostorov za zadrževanje zapornikov v Evropi. Italijo pesti predvsem problematika prezasedenosti zaporov, ki negativno vpliva na zagotavljanje osnovnih pogojev v zaporih. Ne samo da prezasedenost negativno vpliva na zdravje, počutje, organizacijo, ampak tudi krši 3. člen Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, kar je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Stanje v zaporih smo preverili z analizo poročil Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, SPACE I ter organizacije Antigona. Izsledki kažejo, da se število kršitev, ki jih je zaznal Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, skozi leta manjša. Analiza pa je pokazala povezanost med prezasedenostjo zaporov in številom kršitev.
Keywords: italijanski zapori in zaporniki, človekove pravice, razmere v zaporih, diplomske naloge
Published in DKUM: 31.08.2022; Views: 377; Downloads: 130
Full text (1,03 MB) |
9. Povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000-2020 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNejc Arzenšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: S problemom kriminalnega povratništva se srečujejo vse države, ki pa se na ta problem različno odzivajo. Kriminalno povratništvo je nezaželen pojav, ki ga je praktično nemogoče preprečiti, vendar pa se ga lahko precej omili. V diplomski nalogi smo se osredotočili na povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000–2020. V diplomski nalogi smo opravili pregled literature o povratništvu s poudarkom na povratništvu v slovenskih zaporih in opredelili temeljne pojme o povratništvu ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Hkrati smo predstavili slovenski zaporski sistem. V drugem delu diplomske naloge smo analizirali statistične podatke o kriminaliteti, pridobljene iz letnih poročil o delu Policije, in zapiranju ter povratništvu v slovenskih zaporih, pridobljene iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Ugotovili smo, da je v obdobju 2000–2020 stopnja kriminalitete upadla za 25,5 %, stopnja zapiranja pa narasla za 45 % oziroma 14,8 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Hkrati je narasel delež povratništva za približno 10 %. Stopnja kriminalitete je v obdobju od leta 2000 in do svoje najvišje stopnje v letu 2013 narasla za 33,8 %. Po letu 2013 pa stopnja kriminalitete upada, vse do leta 2020, ko je skupno od leta 2013 upadla za 44,7 %. Stopnja zapiranja je v obravnavanem obdobju narasla z 32,9 na 54,3 zapornike. Najvišjo stopnjo zapiranja je mogoče opaziti v letu 2015, ko stopnja zapornikov znaša 57 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Porast stopnje zapiranja oziroma naraščanje zapornikov je posledica zaostrovanja kaznovalne politike. Za razliko od stopnje kriminalitete je delež povratništva dosegel svoj maksimum leta 2016, ko je znašal 40 %, nato pa upad do leta 2020, ko je delež povratništva znašal 35 %. Ugotovitve kažejo, da med stopnjo kriminalitete in stopnjo zapiranja ni povezanosti. Prav tako sklepamo, da med stopnjo kriminalitete ter deležem povratništva ni povezanosti. Hkrati pa obstaja povezanost med stopnjo zapiranja in deležem povratništva.
Keywords: diplomske naloge, povratništvo, zapori, Slovenija, kazniva dejanja, zapiranje
Published in DKUM: 25.03.2022; Views: 678; Downloads: 142
Full text (788,20 KB) |
10. Rehabilitacijski programi v zaporih in njihov vpliv na uspešno reintegracijo in povratništvo obsojencev : magistrsko deloAja Kovačević, 2021, master's thesis Abstract: Tretmanski model kaznovanja se je začel razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom bolj humanega tretiranja kaznjencev ter visoke stopnje povratništva obsojencev, ki je nakazovala na neuspešnost klasičnih, punitivističnih načinov kaznovanja delinkventov. Stopnja povratništva je eden glavnih kazalnikov uspešnosti vrste kaznovanja delinkventov, a vsekakor ni edini.
Rehabilitacijski model tretiranja obsojencev v ospredje postavlja individualizacijo kazni storilcu: posameznikove osebnostne lastnosti, potrebe in zahteve posameznika, na podlagi katerih se sestavi individualni načrt tretmana oziroma tistih rehabilitacijskih programov, ki bi naj posamezniku najbolj koristili. Cilj tretmanske usmeritve je torej izkoristiti čas prestajanja kazni zapora za rehabilitacijo in resocializacijo posameznika z namenom čim lažje in uspešnejše reintegracije oziroma ponovne vključitve osebe v družbo po prestani kazni zapora.
Širok nabor rehabilitacijskih programov v zaporih po svetu postavlja vprašanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju kriminalitete. V zaključnem delu poskušamo s pomočjo pregleda obstoječe literature na temo rehabilitacijskih programov po svetu in njihovih pozitivnih ter negativnih učinkov na kaznjence, obenem pa tudi zgodovinskega pregleda načinov kaznovanja ter razvoja tretmanske ideje, izpostaviti glavne vidike vpliva na povratništvo in druge kazalnike zmanjševanja kriminalitete po svetu ter podati predloge za izboljšave v prihodnosti.
Keywords: zapori, obsojenci, zaporniki, povratništvo, rehabilitacijski programi, reintegracija, resocializacija, magistrska dela
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 616; Downloads: 208
Full text (1,55 MB) |
