1. Preureditev obstoječih dveh transformatorskih postaj in menjava 20 kV daljnovoda z nadomestnim kablovodom : diplomsko deloJure Kavalar, 2025, diplomsko delo Opis: Zanesljivost in učinkovitost obratovanja elektrodistribucijskega sistema sta ključna dejavnika za zanesljivo oskrbo porabnikov z električno energijo. Zaradi vseh večjih obremenitev, večje občutljivosti porabnikov ter zahtev po zmanjšanju izgub je nujno stalno posodabljanje in optimiziranje distribucijskega omrežja. Eden izmed pomembnih ukrepov je zamenjava obstoječih nadzemnih daljnovodov s podzemnimi kablovodi, saj ti prinašajo številne prednosti. Takšna modernizacija omrežja pomembno prispeva k povečanju varnosti, zmanjšanju stroškov vzdrževanja in zagotavljanju učinkovitejše distribucije električne energije. V nalogi so predstavljeni vsi poteki izvedbe projekta prenove in nadgradnje elektro distribucijske povezave z realnimi postopki od samega začetka in do konca.
Ključne besede: daljnovod, projektiranje, varnost, zanesljivost, distribucija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (3,85 MB) |
2. Digitalna časovna kapsulaAljaž Frühvirt, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj prototipne spletne aplikacije Digitalna časovna kapsula, ki omogoča ustvarjanje, hrambo in časovno zakasnjen prenos digitalnih vsebin. V teoretičnem delu so opisani koncepti digitalnih časovnih kapsul, arhitekturni pristopi za dolgoročno hrambo podatkov ter uporabljene tehnologije spletnega razvoja, praktični del pa prikazuje zasnovo in implementacijo sistema z mehanizmi za zanesljivo dostavo.
Prototip je bil preizkušen v simuliranem okolju, uporabniška izkušnja in sprejemljivost pa sta bili ocenjeni z anketnim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da je rešitev dobro sprejeta in uporabna, hkrati pa so bili izpostavljeni pomisleki glede varnosti in preglednosti vmesnika. Aplikacija tako potrjuje izvedljivost koncepta in ponuja smernice za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: digitalna časovna kapsula, dolgoročna hramba podatkov, zanesljivost sistema, uporabniška izkušnja, spletna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,69 MB) |
3. Psihometrične značilnosti slovenske oblike Večdimenzionalne lestvice deloholizmaJana Verdnik, Tina Kos, Sara Tement, Marina Horvat, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Deloholizem lahko opredelimo kot prekomerno posvečanje časa in energije delu, zajema pa še intrinzično motivacijo, neprestane misli o delu, negativna čustva, kadar posameznik ne dela, in delo preko zahtev svojega delovnega mesta. Čeprav je deloholizem pogosto proučevan fenomen, pa ni veliko vprašalnikov, ki bi merili deloholizem kot večdimenzionalni konstrukt. Namen pričujoče študije je tako bil prevesti in prirediti nedavno razvito Večdimenzionalno lestvico deloholizma (angl. Multidimensional Workaholism Scale [MWS]; Clark idr., 2020) ter proučiti psihometrične značilnosti slovenske različice lestvice. Vzorec je zajemal 279 (66,67 % žensk) delovno aktivnih udeležencev. Konfirmatorna faktorska analiza je pokazala, da se bifaktorski model najbolje, vendar ne povsem optimalno, prilega podatkom. Nadalje je analiza zanesljivosti pokazala, da lestvica izkazuje zadovoljivo notranjo konsistentnost vseh dimenzij in skupnega rezultata. Preverjali smo tudi konstruktno veljavnost, ki se je izkazala kot zadovoljiva, saj so povezave z drugimi konstrukti skladne s pričakovanji. Rezultati pričujoče študije tako nakazujejo v smeri delno zadovoljivih psihometričnih lastnosti slovenske različice Večdimenzionalne lestvice deloholizma. V prihodnje se priporoča preizkus psihometričnih značilnosti lestvice še na razširjenem vzorcu.
Ključne besede: deloholizem, Večdimenzionalna lestvica deloholizma, zanesljivost, veljavnost, konformna faktorska analiza
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (998,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kritična analiza spornih metod ugotavljanja laži : magistrsko deloVita Bernik, 2025, magistrsko delo Opis: Sporne metode ugotavljanja laži, kot so analiza mikroobraznih izrazov, tehnologija možganskih prstnih odtisov (angl. brain fingerprinting), analiza očesnih gibov in termografsko zaznavanje, pogosto temeljijo na pomanjkljivo preverjenih znanstvenih predpostavkah in neenotnih interpretacijah. Njihova uporaba v sodnih postopkih sproža številna vprašanja glede zanesljivosti, veljavnosti in etike. V nekaterih primerih, kot je Harrington v. State of Iowa (2003), so bili dokazi, pridobljeni s pomočjo takšnih tehnik, označeni kot nerelevantni ali nezadostno utemeljeni, kar potrjuje pomisleke o njihovi forenzični vrednosti.
Tehnike pogosto ustvarjajo vtis znanstvene natančnosti, a številne študije kažejo na njihovo nizko ponovljivost in visoko stopnjo subjektivnosti. Poleg znanstvenih dvomov se pojavljajo tudi etične dileme, povezane z invazivnostjo nekaterih metod, zlasti pri uporabi nanotehnologij in biometričnih sistemov, ki lahko posegajo v pravico do zasebnosti in spoštovanje telesne integritete. Zaznavanje laži postane še posebej problematično, ko se rezultati interpretirajo brez jasno določenih standardov ali se uporabljajo zunaj sodne dvorane, npr. pri pogajanjih o priznavanju krivde.
Čeprav nobena od analiziranih metod ne zagotavlja nedvoumne in znanstveno potrjene identifikacije laži, se določeni pristopi, kot sta kognitivna analiza izjav in strateška uporaba dokazov, kažejo kot obetavni. Usmerjanje razvoja v smeri metod, ki temeljijo na preverjenih vedenjskih indikatorjih in kognitivnih obremenitvah, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in strokovne odgovornosti predstavlja možen okvir za prihodnje izboljšave.
Ključne besede: zaznavanje laži, sporne metode, etika, zanesljivost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. Umetne nevronske mreže z bazo znanja kolektivne inteligence stroke in uporabo v mostogradnjiTomaž Goričan, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na uporabo metod umetne inteligence in podatkov kolektivne inteligence strokovnjakov za napovedovanje parametrov mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja. Podatki kolektivne inteligence omogočajo zajem izkušenj strokovnjakov, metode umetne inteligence pa njihovo uporabo in prenos tega znanja. Pri tem podatki kolektivne inteligence izhajajo iz različnih virov - od zakonskih predpisov do parametrov mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja. Majhne zbirke podatkov, ki so običajno stalnica pri specifičnih inženirskih problemih, smo ustrezno obdelali z uporabo primernih statističnih metod in jih razširili za uporabo pri metodah umetne inteligence. S tem smo izboljšali pokritost problemskega prostora. Za razširitev zbirke podatkov je bila uporabljena metoda stratificiranega vzorčenja, pri tem pa so bile upoštevane aleatorne in epistemične nezanesljivosti. Analizirane so bile različne metode umetnih nevronskih mrež v namen doseganja optimalnih rezultatov obravnavanega problema. Razvit je bil empirični matematični model, ki omogoča napoved parametrov mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja, ter napoved prečnega prereza mostne konstrukcije ob upoštevanju zakonskih predpisov. Pri napovedi parametrov mostov smo izračunali tudi informacije o relativni zanesljivosti rezultatov in lokalnih napakah. Pri evaluaciji izdelanih modelov smo upoštevali tako napako napovedi kot tudi pripadajoče podatke o relativni zanesljivosti rezultatov. Izdelani so bili dvo- in večdimenzionalni grafi za razlago rezultatov in analizo medsebojnih vplivov različnih parametrov. Uporabili smo strogo matematični pristop ter pristop, ki temelji na interpretaciji rezultatov s pomočjo velikih jezikovnih modelov. Za namen aplikacije rezultatov v gospodarstvu je bila izdelana aplikacija Asistent za načrtovanje mostov z uporabo umetnih nevronskih mrež, ki predstavlja pomoč inženirjem pri projektiranju in gradnji mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja. Aplikacija omogoča dinamično spreminjanje vhodnih in izhodnih parametrov. Doktorska disertacija dokazuje uporabo podatkov kolektivne stroke v metodah umetne inteligence pri gradnji mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja in podaja splošni okvir uporabe metod umetne inteligence v gradbeništvu.
Ključne besede: umetna inteligenca, kolektivna inteligenca, zanesljivost napovedi, pravila stroke, armiranobetonski most, tehnologija postopnega narivanja
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (11,01 MB) |
6. Vpliv spremljanja in upravljanja z incidenti na zanesljivost informacijskih sistemov : magistrsko deloDavid Slatinek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavamo področje zanesljivosti informacijskih sistemov, pri čemer se osredotočimo na spremljanje in upravljanje z incidenti. Predstavimo proces izdelave testnega informacijskega sistema in definiramo različne modele spremljanja in upravljanja z incidenti. Modele preizkusimo na izbranem informacijskem sistemu z uporabo brezplačnih in plačljivih orodij. V zadnjem delu analiziramo rezultate, ki pokažejo, da ima spremljanje pozitiven vpliv na zanesljivost, medtem ko upravljanje z incidenti nima vpliva.
Ključne besede: zanesljivost, SRE, spremljanje, New Relic, opozarjanje
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (3,20 MB) |
7. Analiza geometrijskih značilnosti strojne komponente z laserskim sledilnikom API 3D : diplomsko deloGal Dolenc, 2024, diplomsko delo Opis: Napredna merilna tehnologija igra ključno vlogo pri izboljšanju točnosti in učinkovitosti v proizvodnih procesih ter omogoča višjo kakovost produktov in zmanjšuje stroške proizvodnje. V današnjem času sta natančen nadzor in spremljanje kakovosti izdelkov nujno potrebna za zagotavljanje zanesljivosti ter konkurenčnosti v industriji in drugih sorodnih panogah.
V diplomski nalogi so predstavljene meritve geometrijskih značilnosti strojne komponente z laserskim sledilnikom API 3D z namenom analiziranja zmogljivosti in točnosti laserskega sledilnika na osnovi primerjave merilnih postopkov in ugotavljanja primernosti merilnega postopka za kompleksne strojne konstrukcije. S tem namenom so bili pripravljeni merilni pripomočki ter izvedene volumetrična kompenzacija in meritve s pomočjo laserskega sledilnika. Sledila je večkratna ponovitev meritev s klasičnimi merilnimi instrumenti za primerjavo in analizo natančnosti meritev, opravljenih z obema predstavljenima postopkoma merjenja.
Ključne besede: meritve dolžin, laserski sledilnik, geometrijske značilnosti, točnost in zanesljivost meritev.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,89 MB) |
8. Zanesljivost analize vzorcev krvnih madežev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSara Ćulibrk, 2024, diplomsko delo Opis: Preiskovanje kraja dejanja je kompleksen postopek, ki v številnih primerih vključuje preiskavo velikega števila sledi. Pri tem ene od pomembnejših sledi predstavljajo biološke sledi, med katere med drugim spada kri. Krvne sledi so pomembne za preiskovalce, saj lahko odkrijejo ogromno informacij o storjenem dejanju. Že oblika krvnih madežev lahko preiskovalcem odkrije veliko o storjenem dejanju. Analiza vzorcev krvnih madežev je tako forenzična tehnika, ki se ukvarja z interpretacijo vzorcev krvnih madežev, pri čemer preiskovalci analizirajo velikost, obliko, porazdelitev in lokacijo krvnih madežev. Z njeno uporabo ugotavljajo okoliščine dejanja, kot so npr. uporabljeno orožje, število potencialnih storilcev, položaj žrtve in storilcev med dejanjem, ali je šlo pri dejanju za umor ali samomor ipd.
Čeprav lahko analiza vzorcev krvnih madežev pomembno pomaga pri preiskavah, obstajajo določene polemike in zadržki pri njeni uporabi. In sicer največjo težavo predstavlja dejstvo, da čeprav se ta tehnika že zelo dolgo uporablja kot dokazno gradivo v sodnih postopkih, njena zanesljivost ni znanstveno dovolj preučena in dokazana. Prav tako je težava v tem, da ni vsesplošno sprejetih standardov, usposabljanja, klasifikacije in terminologije, kar dodatno onemogoča ugotavljanje njene zanesljivosti in hkrati dopušča možnost napak. Nedavni strokovni pregledi in raziskave poudarjajo, da je ta forenzična tehnika, zaradi zanašanja na interpretacije strokovnjakov, zelo podvržena subjektivnosti, kontekstualni pristranskosti in napakam. Kljub prizadevanjem po izboljšavi nekaterih vidikov metod preiskovanja vzorcev krvnih madežev z določenimi računalniškimi programi je nekatere izvore napak in določene mere subjektivnosti skoraj nemogoče popolnoma odpraviti.
Ključne besede: krvni madeži, zanesljivost, kazniva dejanja, stopnja zmotnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,22 MB) |
9. Validacija slovenske priredbe Lestvice kompulzivne rabe spleta : magistrsko deloNatalija Kašman, 2023, magistrsko delo Opis: V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu rabe spleta. Medtem ko ta prinaša mnoge koristi in v številnih vidikih olajšuje naš vsakdan, skriva tudi mnoge pasti, kot je denimo kompulzivna raba spleta. Osnovni predpogoj za boljše razumevanje zadnje omenjene so preverjeni in veljavni merski pripomočki, ki pa v mnogih jezikih, tudi v slovenščini, še niso na razpolago. Namen magistrskega dela je tako bil s pomočjo vzvratnega prevoda prevesti Lestvico kompulzivne rabe spleta (CIUS) v slovenski jezik in preveriti, ali ima ustrezne merske značilnosti in ali izkazuje predvideno enofaktorsko strukturo. V končni vzorec je bilo zajetih 446 udeležencev, starih med 15 let in 88 let, ki so po spletu izpolnili baterijo vprašalnikov. Opravili smo konfirmatorno faktorsko analizo,
korelacijske in hierarhične regresijske analize. Rezultati so pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS enofaktorsko strukturo in visoko notranjo zanesljivost. Prav tako je izkazala ustrezno konvergentno veljavnost, saj se je negativno povezovala s samokontrolo in pozitivno s problematično rabo spleta in količino časa, preživetega na spletu za zasebne namene. Glede na rezultate ima tudi ustrezno diskriminativno veljavnost, saj se je le neznatno do šibko negativno povezovala s sprejemljivostjo in odprtostjo. V pozitivni smeri pa je napovedala depresijo, anksioznost in stres, s čimer je izkazala ustrezno napovedno veljavnost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave so rezultati pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS ustrezne merske značilnosti, s čimer smo pridobili veljaven in zanesljiv merski pripomoček za merjenje kompulzivne rabe spleta v slovenščini.
Ključne besede: kompulzivna raba spleta, validacija, faktorska struktura, veljavnost, zanesljivost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,53 MB) |
10. Tehnike za zagotavljanje veljavnosti in zanesljivosti podatkov v marketinških raziskavah in analiza podatkov v marketinguBorut Milfelner, 2023 Opis: Znanstvena monografija »Tehnike za zagotavljanje veljavnosti in zanesljivosti podatkov v marketinških raziskavah in analiza podatkov v marketingu« se osredotoča na zbiranje informacij za marketinške namene v organizacijah in zagovarja znanstveni pristop pri merjenju marketinških konceptov. Utemeljuje znanstvene principe kvantitativnega merjenja v marketingu za zagotavljanje natančnih in zanesljivih podatkov ter metode za analizo podatkov v marketingu. Obravnavane so tudi napredne tehnike analiziranja podatkov, kot so modeliranje strukturnih enačb, s katerimi merimo vplive latentnih spremenljivk, ki lahko so v vlogi odvisne, kot tudi neodvisne spremenljivke. Monografija vsebuje sedem poglavij, ki obsegajo razumevanje informacijskega sistema v marketingu, tržne naravnanosti, teorije merjenja v marketingu, veljavnosti in zanesljivosti merilnih lestvic, metode za preverjanje povezav med parametričnimi in neparametričnimi spremenljivkami ter modeliranje strukturnih enačb.
Ključne besede: veljavnost merjenja, zanesljivost merjenja, faktorska analiza, analiza podatkov v marketingu, modeliranje strukturnih enačb
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 491; Prenosov: 125
Celotno besedilo (7,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
