| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA
Primož Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Državljanstvo se je skozi zgodovino spreminjalo in se še spreminja. Evropsko državljanstvo je nastalo kot posledica evropskih integracij s številnimi pogodbami in pravnimi členi, ki vsebujejo predpise veljavne za vse članice integracij. Evropsko državljanstvo je posledica širitve Evropske unije po ozemlju Evrope. Z leta v leto obseg Evropske unije raste in z njim število evropskih državljanov. Pojavi se vprašanje, ali se vsi državljani članic zavedajo, da so postali evropski državljani, saj je po raziskavah pomen nacionalne identitete še vedno večji od evropske identitete. Oblikovanje evropskega državljanstva je vseživljenjski proces in se dotika vseh starostnih skupin prebivalstva. Ogromno vlogo pri oblikovanju evropskega državljanstva imajo vzgojno — izobraževalne institucije, ki z različnimi cilji in vsebinami pomagajo učencem pri tem, da se zavedajo evropskega državljanstva. Žal pa je oblikovanje evropskega državljanstva odvisno predvsem od učiteljev in učencev, saj v učnih načrtih ni dovolj vsebin in ciljev, ki bi se s tem neposredno ukvarjali. Tako so, ne samo učencem temveč vsem, v oporo akcijski programi in društva, ki spodbujajo oblikovanje evropskih državljanov z različnimi projekti in programi. Ne smemo pa pozabiti na nenadomestljivost medijev, ki ob ustrezni uporabi pripomorejo do izbire informacij iz vseh področij.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, Evropska unija, zakonodaja Evropske unije, evropsko državljanstvo, evropska identiteta, učni načrti, društva in programi
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1925; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (962,82 KB)

2.
PRAVNI VIDIKI REGULACIJE STATUSA JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE
Eva Murko, 2014, diplomsko delo

Opis: Zgodovinsko so države članice Evropske unije samostojno regulirale delovanje prevozniških storitev v železniškem prometu. Organizacijsko so bila podjetja, ki so izvajala storitve na področju železniških prevozov, gradnje in vzdrževanja železniške infrastrukture, konstituirana kot enovite, vertikalno integrirane družbe. Trg na področju železniškega prometa je bil urejen monopolno, storitve v železniškem prometu pa so opravljali lastniki železniškega omrežja. V obdobju po letu 1991 je prišlo do deregulacije trga železniških storitev. Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železniških podjetij Skupnosti je posegla v klasično ureditev na nivoju držav članic Evropske unije in na novo definirala razmerja med lastniki javne železniške infrastrukture in podjetji, ki izvajajo prevoze po tirih. Zahtevana je bila jasna delitev med lastnikom infrastrukture, upravljavcem in prevoznimi podjetji, zlasti z namenom omejevanja monopola obratovanja prevozniških železniških družb. Deregulacija je sprožila vrsto posledic za mednarodno pravo na področju regulacije železniškega sektorja, predvsem v smislu prostega dostopa do infrastrukture držav članic in zagotavljanja nemotenega in preko mejnega izvajanja železniških prevoznih storitev. Bistvo ureditve je zagotavljanje prostega dostopa do železniške infrastrukture na področju Evropske unije za vse železniške družbe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Dostop je urejen z medsebojnimi pravnimi obvezami med prevoznikom in upravljavcem infrastrukture in pogojen s plačilom uporabnine, ki je namenjena kritju dela stroškov vzdrževanja in vodenja prometa.
Ključne besede: transport, promet, Evropska komisija, direktiva, javna železniška infrastruktura, zakonodaja, pravo Evropske unije, deregulacija, tožba
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 655; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
PROBLEM NEZAKONITEGA PRISELJEVANJA NA OZEMLJE EVROPSKE UNIJE IN PRIDOBIVANJE STATUSOV OSEB S POTREBO PO MEDNARODNI ZAŠČITI PO PRAVU EU IN RS
Luka Fekonja, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavan problem nezakonitega priseljevanja na območju Evropske unije in Republike Slovenije, ki predvsem v zadnjem desetletju predstavlja enega izmed večjih izzivov državam članicam, tako v praksi kot tudi v teoriji. Na podlagi aktualne zakonodaje Republike Slovenije in zakonodaje Evropske unije je podrobneje opisan postopek in pogoji predpisani za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. V uvodnem poglavju je obravnavana problematika nezakonitega priseljevanja skozi aktualne statistične podatke ter primerjava le-teh med posameznimi državami članicami. Nadalje so predstavljeni posamezni pogostejši izrazi v povezavi z izbrano temo, kot so begunec, azilant, prosilec za azil, mednarodna zaščit ali azil ipd., ki so, zaradi svoje podobnosti lahko zavajajoči in hitro postanejo predmet zmot in nerazumevanja. Obravnavani so tudi vzroki in vrste nezakonitega priseljevanja na podlagi različnih migracijskih teorij, ter običajne poti, po katerih migranti dosegajo zunanje meje držav članic Evropske unije. V tem poglavju so povzete tudi kazni za nedovoljeno prečkanje meja Republike Slovenije, predpisane v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije. V drugem poglavju je opisana aktualna zakonodaja Evropske unije in pravni predpisi, ki urejajo omenjeno področje. V začetku je predstavljen razvoj na področju azilnega prava vse od prvih pravil do aktualne pravne ureditve in prizadevanja ter težnje po harmonizaciji ureditev azilnega prava med državami članicami Evropske unije. Na podlagi zakonodaje je predstavljen celoten postopek od nezakonitega vstopa na ozemlje katere od članic Evropske unije do vložitve in obravnave prošnje ter pogojev, predpisanih za pridobitev mednarodne zaščite. Predvsem je govora o direktivah in uredbah, ki jih je večina držav članic implementirala v svojo zakonodajno ureditev. V tretjem poglavju diplomskega dela je predstavljena domača zakonodaja na področju prava tujcev in azilnega prava v Republiki Sloveniji, ki se v veliki meri, zaradi harmonizacije pravil iz drugega poglavja v nacionalno zakonodajo Republike Slovenije, navezuje na prejšnje poglavje. Prav zaradi navezovanja na domača pravila in pravila Evropske unije pa so izpostavljene razlike v ureditvi med obema obravnavanima zakonodajama. V zadnjem poglavju pa je omenjena še problematika najjužnejšega italijanskega otoka Lampeduse, ki je obenem najjužnejša točka Italije, in ki se zadnja desetletja spopada z valom nezakonitega priseljevanja migrantov. V nadaljevanju so obravnavani še ureditev statusa begunca v skladu z italijansko ustavo, postopek pridobitve mednarodne zaščite po aktualni italijanski zakonodaji ter razlika med ureditvami Republike Italije, Evropske unije in Republike Slovenije v obravnavanju in interpretaciji izraza begunec.
Ključne besede: Begunec, azil, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita, direktive, zakonodaja Evropske unije, zakonodaja Republike Slovenije, Lampedusa, migrant, Republika Italija, Dublinska uredba, direktive.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 689; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
PRAVNI VIDIKI VELIKEGA PODATKOVJA (BIG DATA)
Hana Kosi, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudje vsakodnevno z uporabo mobilnih aplikacij, brskanjem po spletu in celo pri nakupovanju v trgovini največkrat nezavedno in prostovoljno delimo svoje osebne podatke. Ker se vse več spletnih podjetij in drugih organizacij za lažje in boljše delovanje ukvarja z zbiranjem in obdelovanjem osebnih podatkov, se postavlja vedno pomembnejše vprašanje varstva osebnih podatkov. Prvi pravno zvezujoči mednarodni sporazum na področju varstva osebnih podatkov je oblikoval Svet Evrope in ga leta 1981 predstavil kot Konvencijo o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Evropska unija je v zadnjih 30. letih zaradi vedno naprednejše informacijske tehnologije na tem področju oblikovala obsežno zakonodajo, katere najpomembnejši dokumenti v povezavi z varstvom podatkov so Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zadnje spremembe pa sta prinesli Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES in Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ. Zbiranje in obdelovanje podatkov igra pomembno vlogo tudi z vidika konkurence, natančneje pri oblikovanju tržne moči posameznih podjetij in vstopnih ovir, ki jih ta podjetja ustvarjajo za majhna in še ne uveljavljena podjetja. Na tem področju sta francoski in nemški organ za konkurenco maja letos objavila skupno poročilo o velikem podatkovju in konkurenčnem pravu, ki vsebuje raziskavo o tem, na katere načine lahko podatki postanejo vir tržne moči in kako lahko dostop do podatkov s povečanjem preglednosti trga izkrivlja konkurenco, vsebuje pa tudi predstavitev ravnanja s podatki, ki lahko kršijo konkurenčno zakonodajo. V želji po boljši in lažji dostopnosti do podatkov podjetja posegajo po številnih protikonkurenčnih ravnanjih, kot so združevanje podjetij in izključujoča ravnanja, kamor spadajo zavrnitev dostopa, diskriminatoren dostop do podatkov, izključujoči dogovori in vezane prodaje ter navzkrižna uporaba podatkovnih nizov, podatki pa so lahko tudi sredstvo cenovne diskriminacije.
Ključne besede: veliko podatkovje, varstvo zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, konkurenca, zakonodaja Evropske unije, Big Data
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1140; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (819,05 KB)

5.
Ureditev davčnih olajšav za pravne osebe (primerjava med Republiko Slovenijo in Republiko Irsko)
Marina Kokanović, 2017, diplomsko delo

Opis: Davčne olajšave, spodbude ter oprostitve so lahko pomemben instrument države za spodbujanje rasti in razvoja gospodarstva. Po drugi strani pa lahko visoka obdavčitev prisili ljudi in podjetja, da se selijo v okolja, kjer imajo nižjo davčno obremenitev. Po zakonodaji Evropske unije se morajo davčne politike držav članic poenotiti z davčno politiko Evropske unije. Nekatere države članice pa tega niso storile in tako izkoriščajo svojo ugodnejšo davčno politiko za privabljanje tujih podjetij v svoje države in s tem pospešujejo rast svojega gospodarstva. Tako povzročajo težave drugim državam članicam, ki nimajo tako ugodnih davčnih olajšav. Irska je primer države, ki je s povečanjem davčnih olajšav podjetjem zvišala svojo gospodarsko rast. Slovenija pa se po drugi strani še kar oklepa visokih davčnih obremenitev za podjetja, kar ji onemogoča, da bi slednje privabila v svoje gospodarstvo.
Ključne besede: davčne olajšave, zakonodaja Evropske unije, Republike Irske, Republike Slovenije
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 344; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (855,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici