| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 655
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostni management v kolektivnih športih
Gal Primc, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu povzamem ključe stvari pri organizaciji športnih dogodkov in vloge njihovih dejavnikov, primerjam zakonodajo med slovensko in avstrijsko nogometno ligo, prav tako primerjam nogometni klub Radomlje, ki igra v 1. SNL in SK Sturm Graz, ki nastopa v Avstrijski prvi ligi in v Ligi Evropa. Nakoncu so še usmerjeni Intervjuji z športnim direktorjem Nk Radomlje, predstavnico kluba Nk Radomlje in igralcem Nk Radomlje, predvsem o tem kaj se lahko v Sloveniji še izboljša glede organizacije tekem.
Ključne besede: varnost, organizacija, nogometna tekma, zakonodaja, Nk Radomlje, SK Sturm Graz
Objavljeno v DKUM: 29.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (513,60 KB)

2.
Sodelovanje slovenske obveščevalno varnostne agencije in kriminalistične policije na področju organizirane kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Miha Radovančević, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sodelovanje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Generalne policijske uprave, natančneje Uprave kriminalistične policije (GPU UKP), na področju preiskovanja organizirane kriminalitete. V teoretičnem delu naloge je predstavljeno delovanje obeh institucij, njuna vloga pri zagotavljanju nacionalne varnosti RS ter pravni okvir, ki ureja njuno sodelovanje. Poseben poudarek je namenjen zakonodaji, ki ureja izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ter vprašanju dokaznih standardov, ki so ključni za uspešnost kazenskih postopkov. Poleg tega je podrobno opredeljen pojem organizirane kriminalitete in glavna področja, na katerih obe instituciji sodelujeta pri njenem preiskovanju. V empiričnem delu naloge je bilo na podlagi dveh intervjujev z višje rangiranimi uslužbenci slovenske policije analizirano dejansko sodelovanje med SOVA in GPU UKP. Intervjuji so pokazali, da je sodelovanje na področju organizirane kriminalitete učinkovito in profesionalno, kar prispeva k uspešnosti preiskav in kazenskih postopkov. Kljub visokemu nivoju sodelovanja pa ugotovitve nakazujejo, da obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšave, zlasti na področju še tesnejše koordinacije in izmenjave informacij. Diplomsko delo tako ponuja vpogled v pravni in praktični vidik sodelovanja med ključnima institucijama pri preiskovanju organizirane kriminalitete ter podaja predloge za izboljšanje praks, ki bi lahko prispevale k še uspešnejšemu boju proti tej obliki kriminala. Analiza ugotovitev prispeva k razumevanju dinamike medinstitucionalnih odnosov ter odpira priložnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. Zaključki naloge lahko služijo tudi kot osnova za oblikovanje smernic, namenjenih izboljšanju sodelovanja v širšem kontekstu.
Ključne besede: Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA), kriminalistična policija, organizirana kriminaliteta, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (862,68 KB)

3.
4.
Progresivna globa za kršitve cestnoprometnih pravil : magistrsko delo
Tim Zemljič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na sisteme progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, in se sprašuje o njihovi morebitni povezavi z varnostjo v cestnem prometu. Vsebuje pregled osnovnih pojmov in zakonodaje na področju cestnega prometa, s fokusom na dejanji vožnja pod vplivom alkohola in prekomerna vožnja, s čimer podaja oris tako slovenske ureditve kot tudi ureditve izbranih držav (Švedska, Finska in Švica), ki imajo progresivne sisteme te vrste integrirane v svojo zakonodajo. S pomočjo teoretskega okvirja in statističnih podatkov preverja zastavljeno hipotezo, ki se glasi: »Države s sistemom progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, nimajo višje stopnje varnosti v cestnem prometu kot države, ki tega sistema nimajo«. Pregled literature je pokazal, da progresivno sankcioniranje te vrste ne vpliva na varnost v cestnem prometu. Trije od štirih izbranih kazalcev stopnje varnosti v cestnem prometu so v vsaj eni izmed izbranih držav pokazali nižjo stopnjo varnosti kot v Sloveniji. Hipoteza je bila potrjena. Za povečanje varnosti na slovenskih cestah se priporoča druge ukrepe, predvsem povečanje nadzora na področju prekomerne vožnje in izboljšanje infrastrukture.
Ključne besede: progresivno sankcioniranje, cestnoprometna zakonodaja, cestnoprometna varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

5.
Vloga računovodij pri preprečevanju pranja denarja
Anja Leskovar, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo računovodij pri preprečevanju pranja denarja v Sloveniji. Pranje denarja je globalni problem, ki ogroža finančne sisteme in gospodarsko stabilnost. Računovodje so ključni akterji v finančnem sektorju in imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju in preprečevanju nezakonitih dejavnosti, povezanih s pranjem denarja. Temeljni problem, ki ga raziskuje diplomska naloga, je ugotavljanje, kako dobro so Slovenski računovodje seznanjeni s svojo zakonsko vlogo pri preprečevanju pranja denarja ter katere metode in prakse uporabljajo pri svojem delu za preprečevanje teh dejanj. Poleg tega raziskava preučuje izzive in ovire, s katerimi se soočajo računovodje pri izvajanju ukrepov za preprečevanje pranja denarja.
Ključne besede: Preprečevanje pranja denarja, vloga računovodij, zakonodaja o pranju denarja, metode in prakse računovodij, finančni kriminal, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Čezmejna prekinitev neželene nosečnosti v EU : magistrsko delo
Nika Simonič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava čezmejno prekinitev neželene nosečnosti v Evropski uniji. Problem, ki ga naloga naslavlja, je raznolikost nacionalnih zakonodaj glede splava v državah članicah EU in vpliv pravice do prostega gibanja ter dostopa do čezmejnih zdravstvenih storitev na pravico splava. Medtem ko so nekatere države članice splav v celoti legalizirale in omogočajo širok dostop do storitev splava, so druge države članice uvedle stroge omejitve ali pa splav celo prepovedale, razen v izjemnih okoliščinah. Ta raznolikost je posledica različnih zgodovinskih, kulturnih, verskih in političnih dejavnikov, ki vplivajo na nacionalno zakonodajo držav članic. Cilj naloge je preučiti pravne vidike čezmejnega dostopa do splava in ugotoviti, kako pravice, kot so prosto gibanje oseb, prost pretok storitev ter dostop do zdravstvenih storitev, v EU vplivajo na dostop do splava. Naloga se osredotoča na države z omejevalno zakonodajo, kot sta Malta in Poljska, podrobneje pa obravnava tudi nekatere države članice z liberalno zakonodajo, in sicer Slovenijo, Hrvaško, Nizozemsko ter Nemčijo. Naloga poseben poudarek daje regulaciji dostopa do čezmejne prekinitve neželene nosečnosti v okviru primarnega prava EU, splošnih pravnih načel, direktiv, resolucij in drugih pobud civilne družbe na področju splava. Glavne ugotovitve kažejo, da različnost pravnih režimov med državami članicami vodi v neenakosti glede dostopa do splava, kar postavlja ženske, ki prihajajo iz držav z omejevalno zakonodajo, v neenakopraven položaj. Države z omejevalno zakonodajo pogosto ovirajo dostop žensk do splava, zaradi česar se te zatekajo k potovanju v države z liberalnejšo zakonodajo. Naloga poudarja potrebo po usklajenih rešitvah na ravni EU, ki bi zagotovile enak dostop do reproduktivnih pravic za vse ženske, ne glede na državo članico, iz katere prihajajo.
Ključne besede: splav, reproduktivne pravice, pravice žensk, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, diskriminacija, prosto gibanje
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (723,69 KB)

7.
Razvoj programov za preprečevanje nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Taja Ravš, 2024, diplomsko delo

Opis: Naraščajoča pozornost kriminologov je usmerjena k nasilju v družini, kjer se tradicionalni modeli osebnega in medosebnega življenja razpadajo, kar vodi do kompleksnih in konfliktnih situacij. Kljub spremembam se stare institucionalne norme še vedno ohranjajo, kar vpliva na čustvene in vedenjske vzorce v družinskih odnosih. Definicija nasilja v družini ostaja težavna, kar otežuje njegovo obravnavo in preprečevanje. Namen diplomskega dela je bil predstaviti nasilje v družini in zakonsko ureditev tega problema, vključno s pregledom zgodovinskih in pravnih dokumentov ter učinkovitostjo preventivnih ukrepov. Slovenija ima vzpostavljen jasen institucionalen okvir za obravnavo nasilja v družini, vključno z Ustavo RS, KZ-1, ZPND in drugimi podzakonskimi akti, ki urejajo različne vidike obravnave in zaščite žrtev. Pomembne institucije vključujejo centre za socialno delo (CSD) in policijo, ki skupaj z varnimi hišami in nevladnimi organizacijami zagotavljajo podporo žrtvam. Kljub temu raziskave kažejo, da žrtve pogosto odlašajo s prijavo nasilja, pri čemer se prijave običajno zgodijo šele, ko postane situacija nevzdržna. Policija je v preteklih letih izvajala številne ukrepe za izboljšanje odziva na nasilje v družini, vključno z usposabljanjem kriminalistov, ozaveščanjem javnosti ter sodelovanjem z nevladnimi organizacijami. Preventivne dejavnosti, kot so javne kampanje in projekti, so prispevale k povečanju prepoznavnosti problema in izboljšanju odziva institucij. Kljub napredku žrtve še vedno poročajo o nezadovoljstvu z delom nekaterih institucij. Raziskave kažejo, da je potrebno še več napora pri ozaveščanju in izboljšanju zakonodaje, da bi se bolje zaščitilo žrtve in preprečilo nasilje v družini. Kampanje in projekti, kot sta PADOVA in IMPRODOVA, so korak v pravo smer, vendar ostaja veliko prostora za izboljšave v pristopu k obravnavi in preprečevanju nasilja v družini.  
Ključne besede: nasilje v družini, preprečevanje, programi, ukrepi, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (606,85 KB)

8.
Primerjava uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva med Slovenijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kiti Skočir, 2024, diplomsko delo

Opis: Strelno orožje je že v preteklosti predstavljalo moč in oblast, danes pa si je pridobilo novo razsežnost kot sredstvo prisilnega ukrepa. Gre za najhujše prisilno sredstvo, ki ga uporablja policija, saj posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, posledice njegove uporabe pa so lahko hude telesne poškodbe ali celo smrt. V Sloveniji so pogoji in postopki dobro opredeljeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, dodatno pa še v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Zakonsko je uporaba tako natančno in strogo določena, da obstaja majhna možnost nezakonitega poseganja v človekove pravice pri sami uporabi. Na drugi strani v Združenih državah Amerike temu ni tako. Zakonsko je tam uporaba zelo pomanjkljivo določena. Okvirno jo urejata Ustava ZDA in Bill of Rights, ki določata minimalne pogoje uporabe. Podrobneje bi to morala urejati vsaka Zvezna država posebej, s tem bi se uporaba poostrila in bi bile številke vsakdanje uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva občutno manjše. Ker pa to ni tako in nekatare države niti nimajo zakonodaje na tem področju, številke uporabe vsak dan naraščajo, posledično pa tudi število žrtev. Če državi primerjamo na tem področju, takoj opazimo da ima Slovenija vsekakor strožje pogoje uporabe in s tem varuje pravico do življenja, posledično je število primerov uporabe minimalno. V ZDA je kot posledica pomankljive zakonodaje, poleg velike uporabe strelnega orožja, še problem rasizma. Policisti imajo namreč odprte možnosti pri sami uporabi orožja, in ker je njihov glavni pogoj uporabe: »če obstaja sum«, je večinoma žrtev temnopoltih, saj veliko belopoltih policistov v temnopoltih ljudeh takoj vidi storilca kaznivega dejanja. To potrjuje tudi statistika.
Ključne besede: prisilna sredstva, strelno orožje, policija, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (793,81 KB)

9.
Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenskim praktikumom
Hojka Kraigher, 2024

Opis: Učbenik je namenjen študentom in izvajalcem strokovnih nalog s področja ohranjanje biotske raznolikosti s poudarkom na ohranjanju genetske pestrosti, gojiteljem gozdov ter gozdnim semenarjem in drevesničarjem. Predstavitev osnov gozdne genetike, pomena in teoretičnih izhodišč za ohranjanje gozdnih genskih virov, Strategije za ohranjanje gozdnih genskih virov v Evropi in programa EUFORGEN in SIFORGEN (Slovenski program za ohranjanje gozdnih genskih virov). Predstavitev botaničnih osnov o strukturi semena in fiziologiji kalitve. Tehnologije pridobivanja, dodelave in shranjevanja ter kalitve semena gozdnih drevesnih vrst. Osnove vzgoje sadik v gozdnih drevesnicah. Evropska in slovenska zakonodaja s področja gozdnega reprodukcijskega materiaala. Primeri dokumentov, ki se uporabljajo pri odobritvi gozdnih semenskih objektov in certificiranju gozdnega reprodukcijskega materiala.
Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, zakonodaja, certifikacija, gozdni reprodukcijski material, ohranjanje gozdnih genskih virov
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici