| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 607
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Specializirana kazenska sodišča in sodni oddelki v Republiki Italiji ter analiza specializiranih vojaških sodišč in sodnih oddelkov v izbranih državah : magistrsko delo
Primož Zupanič, 2022, magistrsko delo

Opis: Specializacija sodišč je hitro naraščajoč trend, ki se je močneje izrazil zlasti v državah v razvoju in nedavno razvitih državah. Sodišča imajo ozko usmerjeno jurisdikcijo, na katerih sodijo posebej usposobljeni sodniki za določeno materijo. Kljub temu se posamezne razvite države še zmeraj ne odločajo za ustanavljanje specializiranih sodišč, niti specializiranih oddelkov rednih splošnih sodišč. Razloge za to je mogoče iskati tudi v strahu posameznih držav, da bi takšna reorganizacija sodnega sistema utegnila povzročiti številne izzive, predvsem na področju financ in kadrovanja. V skladu z določili italijanske zakonodaje, ki jo podrobneje obravnavam v magistrskem delu, specializiranih sodišč ni mogoče ustanoviti, je pa mogoče v okviru rednih sodišč splošne pristojnosti ustanoviti posebne oddelke za posamezne zadeve. V okviru teh posebnih oddelkov so lahko v odločanje vključeni tudi kvalificirani posamezniki, ki niso člani sodstva. Težnja po ustanovitvi novih specializiranih oddelkov, namenjenih izboljšanju organizacije italijanskega sodstva in kvaliteti odločanja v posameznih postopkih, se je v Italiji pojavila v začetku 21. stoletja. Predvsem je temu botrovalo naraščajoče število sodnih primerov, zaradi česar se je za Italijo razširilo splošno mnenje kot državo z zelo počasnih in neučinkovitim sodnim sistemom. Drugače pa je bilo v ureditvi vojaškega pravosodja. V preteklosti se je sam izraz vojaško pravo izpostavljal kot način vojaškega uveljavljanja reda nad civilnim prebivalstvom, kasneje pa se je razširil na disciplinsko vojaško pravo, katerega cilj je zagotavljanje discipline znotraj oboroženih sil. Stuktura sodišč, pravna pravila, ki so praviloma strožja in postopki v vojaškem pravosodju se lahko bistveno razlikujejo od tistih v civilnih postopkih. V zadnjih dveh desetletjih so se v številnih nacionalnih sistemih vojaškega pravosodja zgodile spremembe. Zaradi razvoja pravosodnih sistemov, zagotavljanja spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter teženj po vzpostavitvi čim bolj pravičnega sodnega sistema, so številne države po svetu popolnoma opustile vojaška sodišča, vojaške kazenske zadeve pa so v celoti ali deloma prepustila splošnim sodiščem. V posameznih državah so se tako za obravnavanje zadev oblikovali posebni specializirani vojaški sodni oddelki, drugod pa so te zadeve v pristojnosti splošnih rednih sodišč. Kljub temu vojaška jurisdikcija kot poseben del sodnega sistema še zmeraj obstaja v številnih državah, tudi evropskih. Ponekod gre ureditev do te stopnje, da pristojnosti vojaških sodišč podredijo tudi policijo in ostale pripadnike nacionalnih varnostnih sil ter zaposlene, ki so neposredno ali posredno vključeni v opravljanje nalog v sestavi organov oboroženih sil. Argument za obstoj vojaških pravosodnih sistemov, vzporedno s civilnim sistemom, je večinoma ta, da splošnim sodnikom običajno primanjkuje strokovno znanje o vojaških zadevah. Glavni razlog za ločeni sodni sistem je edinstveni značaj vojaške branže, kjer imajo disciplina, organiziranost in hierarhija ključno vlogo ter so bistvene za ohranjanje učinkovitosti in bojne pripravljenosti oboroženih sil.
Ključne besede: Specializacija, sodišče, sodni oddelek, kazensko pravo, vojaški pravosodni sistem, vojaška zakonodaja, vojno pravo, ločeni sodni sistem.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 55; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pravni vidiki do evtanazije kot pravice do dostojanstvene smrti
Petra Kaučevič, 2022, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: V zaključnem delu je predstavljena evtanazija, kako se je evtanazija razvijala skozi zgodovino in kakšne oblike evtanazije poznamo. Analizirana je tudi pravna ureditev v Sloveniji ter njena možnost umestitve v trenutni pravni okvir. Metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov prava in zdravstvene nege v severovzhodnem delu Slovenije. Kot pripomoček raziskovanja smo si izbrali lasten strukturiran anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotavljali odnos študentov prava in zdravstvene nege do evtanazije. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je več kot polovica študentov obeh študijskih programov pokazala pozitiven odnos do evtanazije. Največ študentov zdravstvene nege se je opredelilo (84 %), da bi jo uvrstili med temeljne človekove pravice. Pri interpretaciji evtanazije kot dostojanstveno dokončanje življenja se je skoraj v večini opredelilo pravnih študentov. Razprava in sklep: Evtanazija je še vedno splošna tabu tema, o kateri se ne govori prav pogosto, saj je prisoten strah o smrti in umiranju. Organiziranje javnih strokovnih razprav bi pripomoglo k prepoznavanju in zmanjševanju strahu pred evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, dostojanstvena smrt, zakonodaja, vrste evtanazije, človekova pravica
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 160; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

3.
Pridobitno ustarjanje igričarskih pretočnih vsebin v živo
Alja Gracej, 2022, magistrsko delo

Opis: Streamanje različnih vsebin v živo je razmeroma nova dejavnost, ki v svetu še ni tako prepoznana – sploh med starejšimi generacijami. Z razumevanjem profitnosti te dejavnosti pa imajo težave tudi mlajše generacije, saj je princip njenega delovanja nov. Gre namreč za dejavnost, kjer občinstvo prostovoljno plačuje streamerju, ki to dejavnost izvaja na spletni platformi, da npr. igra video igre, jih zabava in z njimi komunicira. Za marsikoga se to sliši preveč preprosto in nerealno. Streamanje je lahko zgolj zabava, lahko pa je tudi resen posel. To je odvisno od tega, kakšne cilje ima streamer pri opravljanju te dejavnosti, kako ga podpre občinstvo, na to pa lahko vplivajo še drugi dejavniki. Ko ta dejavnost postane dobičkonosna jo je potrebno primerno obravnavati, da postopamo v skladu z veljavno davčno zakonodajo določenega območja. Problem pri streamanju je, da je potrebno upoštevati več različnih zakonov iz zelo različnih območij hkrati. Povrhu pa gre za novejšo dejavnost, kar zahteva še toliko bolj poglobljeno obravnavo. Magistrsko delo preko poglobljenih intervjujev streamerjev predstavlja streamanje v živo kot pridobitno dejavnost. Za področje Slovenije pa obravnava tudi načine, s katerimi se lahko to dejavnost prijavi pri davčnem uradu. Poleg tega tudi samo streamanje zahteva izvedbo po določenih smernicah in pravilih, ki jih določa platforma za streamanje. K temu jih v nekaterih primerih obvezuje določena zakonodaja, v nekaterih primerih pa se zaradi različnih vzgibov zanje odločajo sami. Streamer mora tako zelo dobro raziskati vse predpise in pravila, da jih lahko razume in upošteva. Tu sta problematični predvsem področji varstva osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine, saj so s pojavom interneta prišla tveganja in slabosti, ki jih do takrat niso poznali. Magistrsko delo širše obravnava ukrepe in aktivnosti za varstvo pravic osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine na platformah za streamanje v živo.
Ključne besede: Davčna zakonodaja, osebni dohodek, streamanje v živo, varstvo osebnih podatkov, varstvo pravic intelektualne lastnine
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 162; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Hlajenje delavnice zaščitnih sredstev, htz velenje d. o. o.
Matko Briševac, 2022, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo prek programa IntegraCad izračunali toplotne izgube, toplotne dobitke in ventilacijo ter pridobili potrebne podatke za izbiro klimatske in prezračevalne naprave.
Ključne besede: IntegraCad, zakonodaja in standardi v klimatizaciji, transmisijske izgube, hladilne obremenitve, klimat, sistem prezračevalnih kanalov
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 87; Prenosov: 0

5.
Problematika divjih odlagališč z gradbenimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Kavčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika divjih odlagališč odpadkov in njihove razširjenosti v Sloveniji je zelo velika. J. Kranjc (intervju, 3. 6. 2021) pravi, da imamo v Registru trenutno 13572 + 2555 lokacij. Od tega jih 9004 + 2066 še ni označenih kot očiščenih. Najbrž jih je v resnici že precej manj, a to so pač zadnji podatki (težko jih je zbirati). V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pojem ekološke kriminalitete, njene delitve in razširjenosti pri nas in po svetu, preučili smo zakonsko ureditev in sankcije, kadrovske sposobnosti nadzora (inšpekcijske službe), finančni vpliv na nelegalno odlaganje odpadkov, delo inšpekcijskih služb, delo policije, delo tožilstva idr. Ugotovili smo, da je velik problem divjih odlagališč predvsem finančno breme fizične ali pravne osebe. Velik problem je tudi pomanjkanje kadra, pristojnih organov za preiskovanje trgovine z odpadki. Ugotovili smo, da bi bilo treba na tem področju zaposliti več kadra, ki bi se ukvarjal prav posebej s problematiko divjih odlagališč in ga posledično tudi vsako leto izobraževati. Ljudi bi bilo treba tudi bolj ozaveščati o škodljivih posledicah za ljudi in okolje, saj se nam zdi, da nam tega zavedanja v veliki meri primanjkuje. Da bi bilo podobnih odlagališč manj, bi morala država po Sloveniji odpreti več centralnih odlagališč, ki bi bila tako lažje dostopna fizičnim in pravnim osebam in seveda tudi finančno bolj dostopna. Država bi morala vsako leto organizirati tudi obvezno čiščenje, ki se ga bi moral udeležiti vsak polnoletni državljan, vsaj enkrat na leto, razen tistih, ki so zaradi zdravstvenih ali upravičenih razlogov odsotni.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča, gradbeni odpadki, okoljska zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 318; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (863,52 KB)

6.
ŠOLANJE NA DOMU V SLOVENIJI
Adrijana Čede, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja vpogled v pravno ureditev šolanja na domu ter umešča to obliko izobraževanja v formalni izobraževalni sistem Republike Slovenije. Na začetku so predstavljena zakonska določila, ki jih morajo upoštevati starši, ki se odločijo za to obliko izobraževanja, in so vodila za šolo, na katero je otrok vpisan. Nadalje naloga ponuja kratek zgodovinski razvoj samega pojava v Združenih državah Amerike ter tako omenja nekatere začetnike in pobudnike, ki so na podlagi lastnih opažanj in predvsem kot kritiko javnemu šolstvu začrtali pot šolanju na domu. Naloga prav tako predstavi zgodovinski razvoj v Sloveniji, ki je časovno gledano precej krajši in tudi zaradi tega precej manj organiziran v smislu združevanja v skupine, kakor je praksa (ponekod) drugod. Razlogi, ki privedejo starše do tega, da se odločijo za to obliko osnovnošolskega izobraževanja, so povzeti v šestem poglavju in se nadaljujejo v empiričnem delu naloge, ki temelji na raziskavi, opravljeni med slovenskimi starši. Tako naloga ponuja preplet teorije in dejanskega stanja na tem področju pri nas. Namen naloge je osvetliti sam pojav, ki z leti statistično narašča tako v svetu kot pri nas ter je v slovenski znanstveni in poljubni literaturi trenutno še manj zastopan.
Ključne besede: šolanje na domu, vzgoja, izobraževanje, socializacija, javno šolstvo, zasebno šolstvo, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 148; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Verodostojnost prosilcev za mednarodno zaščito : magistrsko delo
Žiga Tomc, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih je Republika Slovenija pod povečanim migracijskim pritiskom, kar se odraža tudi v povečanju števila prošenj za mednarodno zaščito. Mednarodno zaščito države članice nudijo tistim posameznikom, ki te zaščite ne morejo dobiti v svoji državi. Posameznik, ki želi pridobiti mednarodno zaščito, mora zanjo zaprositi pri pristojnem državnem organu in z njim med celotnim upravnim postopkom sodelovati. Najpomembnejši vir informacij, ki jih pristojni organ potrebuje za odločanje v postopku, je v večini primerov izjava prosilca za mednarodno zaščito, ki jo uradne osebe pridobijo preko razgovorov s prosilci. Glede na to, da pozitivno rešena prošnja za mednarodno zaščito pomeni poleg možnosti legalnega bivanja v Republiki Sloveniji tudi ostale ugodnosti, npr. dostop do trga dela in socialne pomoči, so prosilci, ki vedo, da do mednarodne zaščite morda niso upravičeni, pripravljeni na razgovorih tudi zavajati uradne osebe. V zaključnem delu smo osvetlili pomen ocene verodostojnosti prosilcev za kakovostno in objektivno odločanje v postopkih pridobitve mednarodne zaščite in pravno podlago, ki jo imajo uradne osebe za takšno oceno. Prikazane so nekatere pasti, ki se pri takem ocenjevanju pokažejo zaradi kompleksnosti celotnega postopka in morebitne subjektivnosti odločevalcev ter izzivov, ki se odpirajo pri preverjanju konkretnih dokazov, ki jih podajo prosilci za mednarodno zaščito. V zaključnem delu so opisana tudi določena orodja, ki jih imajo migracijski organi na voljo za preverjanje verodostojnosti prosilcev ter njihov pomen za celoten postopek mednarodne zaščite.
Ključne besede: migracije, migranti, mednarodna zaščita, azil, azilna zakonodaja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
Računovodski vidik državnih pomoči za gospodarstvo v času epidemije covid-19
Matej Fišer, 2021, diplomsko delo

Opis: Epidemija covid-19 je imela močan vpliv na gospodarstvo, posledice le-te pa bodo vidne tudi v prihodnosti. Država je vpliv epidemije in njenih posledic skušala zmanjšati z državnimi pomočmi. Državnih pomoči so bili deležni samozaposleni kot tudi delodajalci. Za pridobitev in ohranitev državne pomoči je vselej potrebno izpolniti določene pogoje, ki so določeni na podlagi ustrezne zakonodaje. V okviru tega diplomskega projekta smo se osredotočili na računovodsko obravnavo le- teh. Predstavili smo pravila, ki se nanašajo na računovodski vidik državnih pomoči in konte, ki so namenjeni knjiženju državne pomoči v povezavi z epidemijo covid-19. Ta pravila smo ustrezno uporabili na praktičnih primerih knjiženj. Ker delo računovodij ni le knjiženje na ustrezne konte, smo predstavili tudi druge vidike dela računovodij v povezavi z ukrepi za zajezitev epidemije. Na primeru smo analizirali obračun plače in izpolnjen REK obrazec za ukrep čakanja na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, izračune za višino povrnjenih nekritih fiksnih stroškov ipd. Na praktičnih primerih smo izračunali upad prihodkov glede na primerjalno obdobje pred epidemijo zaradi (ne)izpolnjevanja prihodkovnega kriterija za prejem in obdržanje prejetih pomoči. Predstavili pa smo tudi druge razloge za vračilo prejetih državnih pomoči in postopke knjiženj le-teh.
Ključne besede: državna pomoč, epidemija covid-19, zakonodaja, ukrepi, knjiženje, vračilo pomoči.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 408; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Opremljenost šolskih delavnic za tehniko in tehnologijo v osnovni šoli
Maja Lešnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Opremljenost in stanje učilnice za tehniko in tehnologijo sta pomembna dejavnika pri izvajanju praktičnega dela pouka. V teoretičnem delu so predstavljeni zakoni, predpisi, pravilniki in smernice, ki zadevajo opremljenost učilnic za tehniko in tehnologijo in širše. Predstavljena je analiza dokumentov, ki predpisujejo potrebna orodja, stroje in pripomočke v delavnicah. Za razjasnitev nejasnosti v zakonodaji in povezavi zakonodaje s prakso je bil izveden intervju s svetovalcem za tehniko na Zavodu RS za šolstvo. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava o prostorskih pogojih v učilnicah za tehniko in tehnologijo, njihovi opremljenosti ter zadovoljstvu učiteljev tehnike in tehnologije s trenutnim stanjem v učilnicah. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika na vzorcu, ki je zajemal 128 učiteljev tehnike in tehnologije iz vse Slovenije. Analiza pridobljenih podatkov je pokazala, da obstajajo velike razlike med normativi za prostorske pogoje in priporočili o opremljenosti učilnic ter dejanskim stanjem učilnic za tehniko in tehnologijo. Le majhen delež učiteljev ocenjuje trenutno stanje učilnic kot zadovoljivo in dobro. Mit, da si večina učiteljev skozi leta učilnico ustrezno opremi, vsaj pri učiteljih tehnike in tehnologije ne drži. Na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskave v empiričnem delu lahko za učinkovito izboljšanje stanja predlagamo, da se veljavni dokumenti posodobijo, poenotijo in da se v njih jasno določi minimalne zahteve za orodja, stroje, opreme, učila in pripomočke, ki se morajo nahajati v vseh učilnicah za tehniko in tehnologijo. Na podlagi poenotene zakonodaje pa predlagamo izvajanje rednih inšpekcijskih nadzorov, ki bodo preverjali stanje učilnic z vidika opremljenosti, ustrezne ergonomije, varnosti in ostalih veljavnih normativov.
Ključne besede: opremljenost, učilnica za tehniko in tehnologijo, stroji, naprave in pripomočki, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 315; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

10.
Zaščita žrtev družinskega nasilja v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maja Javornik, 2021, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je kompleksen pojav, ki se skrije pred očmi javnosti v najmanjši delec družbe - v družino. Gre za dolgotrajno nasilje, ki se pogosto odkrije, ko ima žrtev vidne posledice, v skrajnem primeru pa ko ta umre. Do tega velikokrat pride, saj je žrtev ujeta v krogu nasilja, iz katerega je težko pobegniti. Zato je pomembno žrtev zaščititi s primernimi ukrepi, ko se tovrstno nasilje odkrije, in ji ponuditi pomoč. Nasilje v družini je lahko prepoznano kot prekršek, ki ga določa 6. člen Zakona o javnem redu in miru, ali pa kot kaznivo dejanje, ki ga opredeljuje 191. člen Kazenskega zakonika. Pri obeh gre za podobna dejanja, vendar z različno globokimi posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine žrtve. Tako lahko glede na te posege sorazmerno enako posegata policija in sodišče v pravice in temeljne svoboščine povzročitelja z varnostnimi ali omejitvenimi ukrepi. Pod slednje štejemo policijsko pridržanje, privedbo, pripor, hišni pripor ter ostale nadomestne ukrepe. Le-te urejata Zakon o kazenskem postopku in Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Glavne varnostne ukrepe pa ureja Zakon o prepovedi nasilja v družini. Ti so varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve, ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj, napotitev v programe, ukrepi za zagotavljanje varstva otrok in prepustitev stanovanja v skupni uporabi. Le-ti se različno usklajujejo z ostalimi zakoni. Pomembno pa je izpostaviti ukrep prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju, ki je tako varnostni, kot tudi omejevalni ukrep, ter je poleg pripora tudi eden najpogosteje izrečenih. Zakonodaja vseh teh naštetih posegov v pravice se je skozi čas spreminjala in dopolnjevala. Danes smo s tem dosegli obsežen nabor ukrepov, ki imajo velik potencial za dolgoročno odpravljanje nasilja v družini. V zakonodaji pa se še vedno srečujemo z nekaj pomanjkljivostmi, kar pa povzroči določene omejitve in probleme pri izvajanju le-teh.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje v družini, ukrepi za zaščito žrtve, zakonodaja, usklajenost zakonodaje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 300; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (580,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici