| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
FINANCIRANJE JAVNIH PODJETIJ NA PRIMERU JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA LOG D.O.O.
Ana Kotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo se seznanili z javnimi podjetji, podrobneje s financiranjem javnih podjetij. Tako ste lahko prebrali kakšna je razlika med javnimi in zasebnimi podjetji, zakaj so javna podjetja neuspešna v primerjavi z zasebnimi, kako so gospodarske javne službe opredeljene oz. kaj spada pod njih. Navedli smo instrumente financiranja teh podjetij ter kako je zakonsko urejeno to financiranje in delovanje javnih podjetij. V nadaljevanju smo poiskali sezname podjetij, v katerih in Republika Slovenija neposredni lastniški delež. Ta podjetja smo razvrstili v različne skupine za lažje analiziranje po različnih kriterijih, da smo dobili kar se da dobro sliko o lastništvih naše države v teh podjetjih. Za najboljših dvajset podjetij iz tega seznama smo naredili analizo finančnega stanja v preteklem letu ter jih na kratko opisali. Za lažjo primerjavo njihovega poslovanja, smo v tabeli 36 zbrali najpomembnejše podatke o njihovem finančnem poslovanju in odstotku državnega deleža v njih. Za konec smo predstavili Javno komunalno podjetje LOG d.o.o. . Na primeru tega podjetja smo prikazali dejansko financiranje in poslovanje javnih podjetij. Za LOG do.o. smo naredili analize poslovanja v preteklih letih, načrte za prihodnost in strategijo javnega podjetja.
Ključne besede: Javno podjetje, financiranje javnih podjetij, gospodarske javne službe, instrumenti financiranja, država – lastnica, javno komunalno podjetje, zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
Objavljeno: 05.01.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in revizijske komisije v povezavi z zadnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah
Barbara Bele, 2020, magistrsko delo

Opis: S porastom konkurenčnosti, globalizacija in s tem kompleksnosti sodobnega trga, so sodobne družbe postavljene pred stalno nove izzive poslovanja, ki se nanašajo na vzdrževanje ravnotežja med različnimi interesi družbenih deležnikov ter na zagotavljanje skladnega in pravilnega poslovanja glede na pravno-formalne zahteve gospodarskega okolja. Korporativno upravljanje zajema različne strateške poslovne procese, s katerimi družbe te funkcije uresničujejo. V dva temeljna stebra korporativnega upravljanja sta se tekom razvoja poslovnih strategij korporacij razvili funkcija notranje revizije in revizijske komisije. Namen magistrskega dela je raziskati prispevek notranje revizije kot orodja za upravljanje v družbi in predstaviti delovanje revizijske komisije v okviru najnovejših določb glede upravljavskih struktur družb. Namen magistrskega dela uresničujemo s podajanjem teoretične razlage ključnih pojmov, analizo vloge notranje revizije v podjetju, vloge revizijske komisije v različnih sistemih upravljanja družb in vloge sodelovanja revizijske komisije pri upravljanju podjetja ter s predstavitvijo ključnih novosti zadnjih novel Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS), v nadaljevanju: ZGD-1, v povezavi z raziskovalnim področjem. Z deskriptivno in komparativno metodo raziskovanja, metodo analize in sinteze ter metodo abstrakcije in konkretizacije ugotavljamo, da predstavlja notranja revizija orodje upravljanja v družbi (H1), da se notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in vloga revizijske komisije razlikujeta glede na upravljavsko strukturo družbe (H2) ter da notranja revizija in revizijska komisija prispevata k uspešnemu upravljanju podjetij (H3). Z ustrezno umestitvijo, organizacijo, sestavo in ustreznim delegiranjem nalog in odgovornosti notranje revizije in revizijske komisije lahko družba ključno profitira pri uresničevanju zadanih ciljev ter doseganju gospodarske uspešnosti.
Ključne besede: korporativno upravljanje, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja, notranja revizija, revizijska komisija, Zakon o gospodarskih družbah.
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 200; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

3.
Obveznost razkrivanja nefinančnih informacij velikih podjetij
Ksenija Vidovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Podjetje mora biti sposobno ustvariti in vzdrževati primerno ravnovesje med poslovnimi potrebami, potrebami različnih interesentov podjetja in naravnim okoljem, v katerem deluje. Poseči moremo daleč v zgodovino, ko so se začela prizadevanja in ozaveščanja človeške družbe o pomembnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Sprva so se podjetja temu upirala, kasneje so v teoriji dojela, da pri družbeni odgovornosti gre za dobrobit družbe, ki je etično pravilna, šele čez čas pa so podjetja teorijo prenesla v prakso in začela družbeno odgovornost tudi uresničevati. Korak dlje sta v letu 2014 stopila Evropski parlament in Evropska komisija z Direktivo 2014/95/EU, ki je nastala s prepričanjem, da je treba povzdigniti preglednost informacij o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah. Direktiva (kakor tudi nacionalni okviri) je pozvala podjetja, da v okviru letnega poročila ali samostojnega poročila pripravijo izjavo o nefinančnem poslovanju, in sicer prvič v letu 2018 za poslovno leto 2017. Gre za pomembna nefinančna razkritja, ki morajo zadovoljiti potrebe po informacijah vlagateljem, zaposlenim, kupcem in drugim zainteresiranim stranem. Podjetja morajo zagotoviti preprost dostop do nefinančnih informacij o njihovem vplivu na okolje in družbo. Evropska komisija je izdala tudi nezavezujoče smernice, ki podjetje usmerijo k najpomembnejšim nefinančnim informacijam, kot so: poslovni model, politike in strategije podjetja, sektorska, okoljska in kadrovska vprašanja, spoštovanje človekovih pravic, zadeve v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, nefinančni kazalniki uspešnosti, osrednja tveganja in politika raznolikosti. Podjetju so letno poročilo in druga javno objavljena poročila osrednje sredstvo za razkritje nefinančne uspešnosti svojim zainteresiranim stranem. Z namenom ugotovitve, ali podjetja v Sloveniji upoštevajo zakonodajni okvir, katere tematske sklope v okviru izjav o nefinančnem poslovanju poročajo in kaj poročajo, smo v empiričnem delu naredili pregled izjav desetih podjetij, in sicer za poslovno leto 2018. Prišli smo do ugotovitve, da so vsa izbrana podjetja vključila potrebne nefinančne podatke v svoje letno poročilo oziroma eno podjetje v poročilo o trajnostnem razvoju. Ker so smernice nezavezujoče, so podjetja poročala različno podrobno, tematske sklope si podjetja različno razlagajo, zato prihaja do razlik v poročanju, razlika je tudi v tem, ali podjetje vključi vse tematske sklope neposredno v izjavo o nefinančnem poslovanju ali pa so določena razkritja v drugih delih letnega poročila. V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, ali so podjetja že pred zakonom poročala nefinančne informacije. Za vsa izbrana podjetja lahko trdimo, da so že v letu 2017 za poslovno leto 2016 poročala o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah, ki so tudi v vseh poročilih najpodrobneje predstavljene. Ker se podjetja lahko sama odločijo, po kateri metodologiji bodo poročala, smo se osredotočili tudi na metodologiji GRI in ISO 26000 ter pri izbranih podjetjih preverili, ali so uporabili katero od teh dveh metodologij. Skozi magistrsko delo smo želeli prikazati, da naj podjetjem ne bo razkritje nefinančnih informacij zgolj nujno zakonodajno zlo, ampak da s tem pomagajo svojim zainteresiranim stranem, da boljše razumejo njihovo dejavnost ter dobijo celoten vpogled v rezultate svojega poslovanja.
Ključne besede: izjava o nefinančnem poslovanju, Direktiva 2014/95/EU, Zakon o gospodarskih družbah 70. c člen, obvezna nefinančna razkritja, družbena odgovornost
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 540; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Analiza metodologije revizijske družbe x pri revidiranju opredmetenih sredstev na primeru proučevanega podjetja y
Blaž Velcl, 2017, magistrsko delo

Opis: V večini primerov predstavljajo opredmetena osnovna sredstva pomemben delež premoženja podjetja in tudi velik del strukture bilance stanja. Zaradi tega revidiranje opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja strokovni izziv tako z vidika vrednotenja sredstev, kakor tudi z vidika pravilnosti izkazovanja posameznih sredstev. Po Zakonu o gospodarskih družbah so srednje in velike družbe zavezane k reviziji. V Sloveniji je pri Slovenskem inštitutu za revizijo v register vpisanih 50 revizijskih družb. Večji del revizij v Sloveniji izvedejo tako imenovane revizijske družbe iz »Big Four«, to so Ernst & Young, Pricewaterhousecoppers, KPMG in Deloitte. Zato smo na proučevanem primeru Y analizirali metodologijo revizijske družbe X (eno izmed »Big Four«) pri revidiranju opredmetenih osnovnih sredstev. Zanima nas, ali je metodologija revizijske družbe X zastavljena tako, da ugotovi pomembnejše nepravilnosti, in ali metodologija revizijske družbe X omogoča revizorju izbiro na podlagi strokovne presoje. V delu smo predstavili računovodenje opredmetenih osnovnih sredstev in opredelitev revizije. Predstavili smo tudi metodologijo revizijske družbe X pri revidiranju opredmetenih osnovnih sredstev. Nato smo na primeru proučevanega podjetja Y izvedli revizijske postopke na podlagi metodologije revizijske družbe X ter podali mnenje pooblaščenega revizorja. Delo smo zaključili s sklepom.
Ključne besede: Opredmetena osnovna sredstva, revidiranje, metodologija revizijske družbe X, Slovenski računovodski standardi, Zakon o gospodarskih družbah, pooblaščen revizor
Objavljeno: 20.02.2018; Ogledov: 624; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Primerjalnopravna ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Evropski uniji in Veliki Britaniji
Petra Frešer, 2017, magistrsko delo

Opis: Delniška družba je pravnoorganizacijska oblika kapitalske družbe, ki ima svoj kapital razdeljen na delnice. Kot pravna oseba upnikom odgovarja z vsem svojim premoženjem, delničarji pa za obveznosti družbe upnikom ne odgovarjajo. Ker je pravna oseba potrebuje organe upravljanja. Upravljanje družb je tradicionalno opredeljeno kot sistem, s katerim se družbe vodijo in obvladujejo, prav tako pa vključuje vrsto povezav med vodstvom družbe, odbori, delničarji in drugimi zainteresiranimi stranmi. Tako kot v slovenski zakonodaji, je tudi v primerjalni korporacijski zakonodaji opazno povečevanje števila opcijskih modelov, torej modelov, ki družbam omogočajo avtonomno izbiro med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja. K temu razvoju je pomembno prispevala Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 o statutu evropske delniške družbe (Societas Europea - SE), ki je države članice prisilila, da družbam, organiziranim kot SE, zagotovijo možnost izbire med obema sistemoma. V Sloveniji je od ZGD-1 dalje omogočena avtonomna izbira med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja tako za nacionalne delniške družbe kot za SE, Velika Britanija pa za nacionalne delniške ureja obvezen enotirni sistem upravljanja. Avtorica v magistrskem delu analizira in primerja pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Veliki Britaniji in Evropski uniji. Predstavi ureditev enotirnega sistema upravljanja normirano v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah, britanskem Companies Act 2006 in Uredbi Sveta (ES) o ustanovitvi Evropske delniške družbe. Podrobno predstavi ugotovitve slovenske in britanske teorije, ter evropsko ureditev in njen vpliv na pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji in Veliki Britaniji. Prikaže skupne značilnosti in razlike med obema nacionalnima sistemoma, ter sistemom upravljanja določenim na ravni Evropske unije.
Ključne besede: korporativno upravljanje, enotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni direktorji, neizvršni direktorji, Zakon o gospodarskih družbah, Companies Act 2006, Uredba Sveta 2157/2001
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 976; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Izbor pravnoorganizacijske oblike za opravljanje podjetniške dejavnosti
Alen Jurič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo zajema in predstavlja ključne informacije ter posebnosti dveh najbolj razširjenih pravnoorganizacijskih oblik za opravljanje podjetništva v Sloveniji. Jedro dela vključuje lastnosti vsake izmed oblik v fazah od ustanovitve in delovanja do zaprtja, pri čemer so posamezni postopki podkrepljeni s pravnimi viri. Kot takšen je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ključna opora, saj določa in ureja ustanavljanje podjetij oziroma družb v Sloveniji. Zajema tudi vse pogoje in zahteve, na katere naj bi bil bodoči podjetnik pozoren pri izbiri pravnoorganizacijske oblike v povezavi z njegovimi potrebami in pričakovanji. V fazi samega poslovanja se pri posameznih oblikah pojavljajo posebnosti ter razlike, povezane s podjetnikovo osebno odgovornostjo, vodenjem poslovnih knjig, obdavčitvijo dohodka in postopki prenehanja opravljanja podjetniške dejavnosti. Marsikdo namreč brez konkretnega premisleka, zaradi hitrejše možnosti začetka opravljanja svoje dejavnosti in v izogib zapletenim uradnim postopkom pri ustanovitvi, izbere status samostojnega podjetnika. Le-to je bil naš povod za iskanje glavnih razlogov za podjetnikovo izbiro pravnoorganizacijske oblike.
Ključne besede: − Zakon o gospodarskih družbah, − samostojni podjetnik, − družba z omejeno odgovornostjo, − izbira pravnoorganizacijske oblike.
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 630; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (855,74 KB)

7.
PRESTRUKTURIRANJE Z IZČLENITVIJO NA PRIMERU DRUŽBE X
Pavlina Kirbiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Družbe se odločajo za postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo iz različnih razlogov. Najpogosteje so ti razlogi krepitev fokusa poslovne strategije, del načrta združitve/prevzema, izboljšanje pretoka informacij in pridobitev boljšega dostopa do kapitalskih trgov ali pa zaradi upoštevanja direktiv kot v našem primeru družba X. Veliko je takšnih družb, ki se za postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo odločijo zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej opredelili krizo družb in njene značilnosti. Krizo smo opredelili in predstavili njene vrste, simptome in opozorilna znamenja krize na katera morajo biti družbe in njihovi nadrejeni pozorni, da bi jih lahko pravočasno zaznali in pravilno ukrepali. Nadalje smo predstavili pravni vidik izčlenitve in primerjavo med slovensko zakonodajo in zakonodajo Evropske unije na področju izčlenitve. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili metodo prestrukturiranja. Opredelili smo koncept prestrukturiranja in vlogo, predstavili načrt finančnega prestrukturiranja in opisali kaj vse je potrebno za učinkovito izvedbo prenove podjetja s postopkom prestrukturiranja. Predstavili smo vsebino izčlenitvenega postopka. V empiričnem delu smo predstavili in proučili postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo na primeru družbe X, d.d. Družbo smo predstavili in opredelili pojem družbe. Opisali smo razloge za spreminjanje organizacije, vrste sprememb v njej in zaporedje dogodkov pred nastopom krize. Prestrukturiranje z izčlenitvijo smo na praktičnem primeru proučili, predstavili vzroke za izčlenitev družbe, zapisali pozitivne posledice le tega in predstavili izčlenjeno družbo- podjetje XY, d.o.o. V empiričnem delu smo primerjali postopek izčlenitve v Sloveniji, Evropski uniji in na Kitajskem. Zapisali smo temeljne razlike in podobnosti v postopku izčlenitve med njimi. Ugotovili smo, da je postopek izčlenitve postopek, ki se uporablja tako v Sloveniji, v Evropski uniji in tudi na Kitajskem. Postopka se je potrebno lotiti zelo skrbno in natančno, saj je analiza in skrbna priprava gradiva vpliva na uspešnost postopka. Za družbo postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo predstavlja pomembno prelomnico v njegovem poslovanju in pomembno vpliva na poslovanje družbe in njen nadaljnji obstoj.
Ključne besede: kriza v družbi, postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo, izčlenitev, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o gospodarskih družbah, družba X, d.d., družba XY, d.o.o.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 833; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
Primerjava pravne ureditve družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in Italiji
Sara Trbižan, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj civilizacije in potreba po preživetju je že v casu Mezopotamije pripeljala do nastanka prve trgovine in blagovne menjave. Kot logicna posledica je temu sledilo oblikovanje prvih pravil, po katerih naj takšna trgovina in menjava delujeta. S casom so se ta pravila pravno uredila in uzakonila, izvajalke teh pravil pa so postale kapitalske in osebne družbe, ki so se postopoma razvijale. Danes ena najpomembnejših oblik kapitalskih družb je družba z omejeno odgovornostjo. Gre za družbo, ki je v Sloveniji in Italiji zelo, ce ne celo najbolj, razširjena. Za njeno pravno ureditev se subsidiarno uporabljajo dolocbe delniške družbe, iz katere se je d.o.o. prakticno tudi razvila. Razvila se je predvsem za potrebe malih in srednje velikih podjetij, kjer se riziko omeji le na kapital družbe in izkljucuje neposredno odgovornost družbenikov. Družba z omejeno odgovornostjo nastane s sklenitvijo družbene pogodbe ali s podpisom akta o ustanovitvi. Narava obeh je konstitutivnega pomena za družbo, pogodbi o ustanovitvi pa sta podrejeni nacelu dispozitivnosti in ne nacelu statutarne strogosti, kot je to znacilno za delniško družbo. Njeni organi delovanja so poslovodstvo, nadzorni svet in skupšcina, katerih imenovanje in odpoklic je naloga družbenikov družbe. Poleg klasicne oblike družbe z omejeno odgovornostjo poznata italijansko in slovensko pravo tudi družbo z enim družbenikom, italijansko pa poleg omenjene še druge opisane v prvih poglavjih diplomske naloge. V zadnjem casu, smo predvsem na Primorskem prica rastocemu trendu ustanavljanja družb v Sloveniji, s strani italijanskih državljanov. Poglavitni razlog je definitivno nižja obdavcitev dobicka pri nas. O tem ali je to edini razlog razglabljam v zadnjem poglavju diplomske naloge.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, d.o.o., Italija, Slovenija, Zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1, Civilni zakonik, CC
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 850; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (454,69 KB)

9.
PRAVNA UREDITEV NIČNOSTI VOLITEV NADZORNEGA SVETA V SLOVENSKEM IN GERMANSKEM PRAVU
Nejc Platovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Kakšen bo sistem upravljanja, je odvisno od izbire vsake posamezne države. ZDA in Velika Britanija sta državi, ki imata enotirni sistem upravljanja, Nemčija pa ima dvotirni sistem upravljanja. Dvotirni sistem upravljanja je bistveno drugačen od enotirnega, saj so naloge razdeljene med dva organa. Slovenska korporacijska zakonodaja omogoča enotirni in dvotirni sistem, pri čemer je dvotirni prevzet od Nemčije. Dvotirni sistem vsebuje dva organa, pri čemer je en izmed teh dveh organov nadzorni svet. Določbe, ki urejajo nadzorni svet, ima slovenska pravna ureditev v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Nemška pravna ureditev ima določbe glede nadzornega sveta zapisane v Aktiengesetzu (AktG). Poleg teh dveh temeljnih zakonov so tako v slovenski kot nemški pravni ureditvi tudi drugi specialni zakoni, ki urejajo delovanje nadzornega sveta in dopolnjujejo ZGD-1 in AktG. Državi s svojimi predpisi določata, katere pogoje mora izpolnjevati oseba za nastop funkcije člana nadzornega sveta in nastop katerih pomeni nemožnost delovanja v nadzornem svetu. Slovenija in Nemčija zakonsko omejujeta velikost organa in določata, da imajo v nadzornem svetu svoje predstavnike tako delničarji kot delavci. Predstavniki delavcev, so v Nemčiji urejeni v Zakonu o sodelovanju delavcev pri soodločanju, v Zakonu o soodločanju v industriji premoga, železa in jekla in v Zakonu o tretjinski udeležbi delavcev pri soodločanju. V pravu sta dve obliki neveljavnosti pravnih poslov. Prva oblika neveljavnosti je ničnost, katera predstavlja absolutno neveljavnost in druga oblika neveljavnosti je izpodbojnost, katera predstavlja relativno neveljavnost. Ničnost je v korporacijski zakonodaji urejena drugače kot v civilnem pravu, saj civilno pravo določa pravila za pravne in fizične osebe, korporacijsko pravo pa za sklepe skupščine. Skupščina pri svojem delovanju odloča s sklepi, kateri lahko zaradi zakonsko določenih razlogov postanejo nični. V korporacijskem pravu so splošni ničnostni razlogi navedeni v 390. členu ZGD-1. Ničnost volitev članov nadzornega sveta pa so posebni ničnostni razlogi, ki so v Sloveniji urejeni v 392. členu ZGD-1. Nemčija ima temeljne določbe o ničnosti volitev predpisane v 250. paragrafu AktG, ki se mu pridružita še 251. paragraf AktG in 252. paragraf AktG ter tako tvorijo smiselno celoto. Za razliko od nemške pravne ureditve slovenska, ne določa ničesar glede izpodbijanja volitev. Slovenija določa kot aktivno legitimiranega za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti vsakogar, ki ima interes, medtem ko ima Nemčija taksativno naštete upravičence.
Ključne besede: nadzorni svet, uprava, ničnost, volitve, Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Aktiengesetz.
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 1112; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (597,46 KB)

10.
Pridobivanje lastnih delnic po slovenski in angleški zakonodaji
Dorian Gjerkeš, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo »Pridobivanje lastnih delnic po slovenski in angleški zakonodaji« primerja ureditev dveh pravnih redov na področju pridobivanja lastnih delnic. V prvih poglavjih je na kratko predstavljena problematika lastnih delnic, razlogi, iz katerih se delniške družbe odločajo za njihovo pridobivanje, ter pravni viri, ki so pomembni za obravnavano temo. V nadaljevanju je predstavljena načelna prepoved pridobivanja lastnih delnic v obeh pravnih redih, izjeme od te prepovedi, pa tudi dodatni pogoji, ki morajo za dopustno pridobitev lastnih delnic biti izpolnjeni poleg izjem. Opisani so posli, s katerimi delniške družbe izigravajo prepoved pridobivanja lastnih delnic in pravna ureditev teh poslov v obeh državah. V zadnjem poglavju so predstavljene posledice pridobitve lastnih delnic, ki se razlikujejo glede na to, ali so bile lastne delnice pridobljene na dopusten ali nedopusten način. V zaključku je podana sklepna primerjava področja pridobivanja lastnih delnic v obeh pravnih redih. Ker tako angleška kot slovenska zakonodaja o pridobivanju lastnih delnic temelji na direktivi 2012/30/EU, je v posameznih poglavjih najprej na kratko predstavljena ureditev direktive, sledi ji ureditev v slovenskem, tej pa ureditev v angleškem pravu.
Ključne besede: delniška družba, delnice, lastne delnice, pridobivanje lastnih delnic, direktiva 2012/30/EU, Zakon o gospodarskih družbah, Companies Act 2006
Objavljeno: 11.05.2016; Ogledov: 1182; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (568,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici