| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


401 - 410 / 417
Na začetekNa prejšnjo stran33343536373839404142Na naslednjo stranNa konec
401.
Varstvo poslovne skrivnosti v podjetju s poudarkom na računovodskih informacijah
Larisa Trinkaus, 2019, diplomsko delo

Opis: Poslovne skrivnosti imajo velik pomen za podjetje, saj vsebujejo znanje zaposlenih, razvoj ipd., ki bi konkurenci omogočile večji napredek brez vloženih stroškov. Ob primeri izdaje le teh, je vključeno notranjo okolje podjetja in zunanjo, med temi spada tudi zaupanje odjemalcev in trga. V tem diplomskem projektu bomo spoznali kaj so poslovne skrivnosti, njihovo opredelitev po določenih zakonih, lastnosti dobrih poslovnih informacij, stroške oz. izgube ob izdaji ipd. Hkrati bomo v diplomskem delu tudi spoznali računovodske informacije in osebe, ki imajo z njimi največ stika- računovodje. Cilj tega projekta je da spoznamo pomen poslovnih informacij za podjetja in s pomočjo ankete, spoznamo tudi njihovo zavedanje o tem.
Ključne besede: Poslovna skrivnost, računovodski izkazi, zakon o poslovni skrivnosti, poslovne informacije, računovodstvo.
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 26; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

402.
Detektivska dejavnost kot alternativa in dopolnitev državnim organom
Mateja Artič Slemenšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek Detektivska dejavnost v Slovenije je v primerjavi s svetom mlada dejavnost. Gre za regulirano gospodarsko dejavnost, ki deluje po Zakonu o detektivski dejavnosti. Prvi zakon o detektivski dejavnosti je bil sprejet leta 1994, prenovljen je bil leta 2011. Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1) iz leta 2011 v 26. členu omogoča detektivom uporabo detektivskih upravičenj, je pa od vsakega posameznega detektiva odvisno, v kolikšni meri bo upravičenja uporabil v praksi. Na področjih, na katerih sedaj delujejo izključno državni organi, bi lahko detektivi odigrali pomembno vlogo, in s tem postali odlična alternativa in dopolnitev le teh, saj so detektivi osebe z visokošolsko izobrazbo, varnostno preverjene in zaupanja vredne osebe, ki imajo opravljeno detektivsko licenco, katero jim podeli Detektivska zbornica Slovenije. Dodatna usposabljanja oziroma specializacija pa bi jim omogočala sodelovanja z državnimi organi na področju varnosti, nadzora, sodelovanja s skupnostjo, ozaveščanju državljanov, predvsem mladih glede pasti, ki jih prinašajo nove oblike kriminala… Policija je tista, ki v največji meri skrbi za varnost državljanov, naraščajoča bagatelna kaziva dejanja, pomanjkanje kadra pa so posledica, da policija kazniva dejanja preiskuje počasi, nekvalitetno ali pa sploh ne. Pomembno vlogo bi detektivi lahko odigrali pri zbiranju dokaznega gradiva v predkazenskem in kazenskem postopku, kar jim ZDD-1 v 26. členu tudi omogoča. Z uvedbo koncesije za detektivsko dejavnost bi policija del nalog, ki se preganjajo po uradni dolžnosti prepustila detektivom, s tem bi preiskanost kaznivih dejanj postala boljša in hitrejša. Za hitrejše in učinkovitejše sodelovanje z državnimi organi je pomembno tudi poznavanje detektivske dejavnosti med prebivalci Republike Slovenije, zato smo v empiričnem delu naloge z anketo ugotavljali kakšno je poznavanje detektivske dejavnosti pri nas in ali jo enačijo z delom policije. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je poznavanje detektivske dejavnosti slabo, da jo ljudje enačijo z delom policije, za kar so vsekakor pripomogle mnoge filmske in knjižne uspešnice. Ključnega pomena pri samem razvoju detektivske dejavnosti je tudi približati detektivsko dejavnost ljudem, jih izobraziti, saj bo le tako detektivska dejavnost lahko postala uspešna alternativa in dopolnitev državnim organom.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, državni organi, zakon
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 216; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

403.
Obveznost razkrivanja nefinančnih informacij velikih podjetij
Ksenija Vidovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Podjetje mora biti sposobno ustvariti in vzdrževati primerno ravnovesje med poslovnimi potrebami, potrebami različnih interesentov podjetja in naravnim okoljem, v katerem deluje. Poseči moremo daleč v zgodovino, ko so se začela prizadevanja in ozaveščanja človeške družbe o pomembnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Sprva so se podjetja temu upirala, kasneje so v teoriji dojela, da pri družbeni odgovornosti gre za dobrobit družbe, ki je etično pravilna, šele čez čas pa so podjetja teorijo prenesla v prakso in začela družbeno odgovornost tudi uresničevati. Korak dlje sta v letu 2014 stopila Evropski parlament in Evropska komisija z Direktivo 2014/95/EU, ki je nastala s prepričanjem, da je treba povzdigniti preglednost informacij o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah. Direktiva (kakor tudi nacionalni okviri) je pozvala podjetja, da v okviru letnega poročila ali samostojnega poročila pripravijo izjavo o nefinančnem poslovanju, in sicer prvič v letu 2018 za poslovno leto 2017. Gre za pomembna nefinančna razkritja, ki morajo zadovoljiti potrebe po informacijah vlagateljem, zaposlenim, kupcem in drugim zainteresiranim stranem. Podjetja morajo zagotoviti preprost dostop do nefinančnih informacij o njihovem vplivu na okolje in družbo. Evropska komisija je izdala tudi nezavezujoče smernice, ki podjetje usmerijo k najpomembnejšim nefinančnim informacijam, kot so: poslovni model, politike in strategije podjetja, sektorska, okoljska in kadrovska vprašanja, spoštovanje človekovih pravic, zadeve v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, nefinančni kazalniki uspešnosti, osrednja tveganja in politika raznolikosti. Podjetju so letno poročilo in druga javno objavljena poročila osrednje sredstvo za razkritje nefinančne uspešnosti svojim zainteresiranim stranem. Z namenom ugotovitve, ali podjetja v Sloveniji upoštevajo zakonodajni okvir, katere tematske sklope v okviru izjav o nefinančnem poslovanju poročajo in kaj poročajo, smo v empiričnem delu naredili pregled izjav desetih podjetij, in sicer za poslovno leto 2018. Prišli smo do ugotovitve, da so vsa izbrana podjetja vključila potrebne nefinančne podatke v svoje letno poročilo oziroma eno podjetje v poročilo o trajnostnem razvoju. Ker so smernice nezavezujoče, so podjetja poročala različno podrobno, tematske sklope si podjetja različno razlagajo, zato prihaja do razlik v poročanju, razlika je tudi v tem, ali podjetje vključi vse tematske sklope neposredno v izjavo o nefinančnem poslovanju ali pa so določena razkritja v drugih delih letnega poročila. V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, ali so podjetja že pred zakonom poročala nefinančne informacije. Za vsa izbrana podjetja lahko trdimo, da so že v letu 2017 za poslovno leto 2016 poročala o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah, ki so tudi v vseh poročilih najpodrobneje predstavljene. Ker se podjetja lahko sama odločijo, po kateri metodologiji bodo poročala, smo se osredotočili tudi na metodologiji GRI in ISO 26000 ter pri izbranih podjetjih preverili, ali so uporabili katero od teh dveh metodologij. Skozi magistrsko delo smo želeli prikazati, da naj podjetjem ne bo razkritje nefinančnih informacij zgolj nujno zakonodajno zlo, ampak da s tem pomagajo svojim zainteresiranim stranem, da boljše razumejo njihovo dejavnost ter dobijo celoten vpogled v rezultate svojega poslovanja.
Ključne besede: izjava o nefinančnem poslovanju, Direktiva 2014/95/EU, Zakon o gospodarskih družbah 70. c člen, obvezna nefinančna razkritja, družbena odgovornost
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 274; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

404.
Projektiranje elektroenergetskih postrojev z upoštevanjem nove zakonodaje
Matej Flisar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava projektiranje in izbiro elektroenergetske opreme. Za določevaje elektroenergetske opreme je bil uporabljen standard SIST EN 60909-0. Na osnovi standarda je bil izveden izračun maksimalnega in minimalnega kratkostičnega toka za izbiro opreme in ustrezne zaščite. Namen diplomske naloge je bilo prikazati novosti in postopek za izdelavo projekta po novi zakonodaji. V prvem delu je podrobno opisan posodobljen standard SIST EN 60909-0 iz leta 2016. Nato je na kratko opisana standardizacija. V nadaljevanju se vsebina nanaša na okvarne razmere v EES. V zaključku diplomske naloge je predstavljeno priprava postopka izdelave projekta, nov gradbeni zakon in primer izračuna kratkostičnih veličin po metodi iz starejšega in novejšega standarda SIST EN 60909-0.
Ključne besede: kratki stik, projektiranje, elektroenergetski sistemi, gradbeni zakon
Objavljeno: 21.11.2019; Ogledov: 288; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

405.
Zaznava in evidentiranje kaznivega dejanja nezakonitega lova v lovsko informacijskem sistemu Lisjak
Gašper Nared, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo si podrobneje ogledali kaznivo dejanje nezakonitega lova v Sloveniji. Na začetku diplomske naloge smo na kratko predstavili sam pojem ekološka kriminaliteta, kasneje pa podrobneje opisali lov, zakonodajo na tem področju ter ljudi in ustanove, ki so neposredno ali posredno povezani z lovom. Namen naše naloge je bil ugotoviti način zaznave in evidentiranja kaznivega dejanja nezakonitega lova s strani lovske organizacije ter policije.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, lov, nezakonit lov, lovski informacijski sistem Lisjak, Zakon o divjadi in lovstvu
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 189; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (979,66 KB)

406.
Projektiranje prenapetostne zaščite stavb v okviru novega gradbenega zakona
Tomaž Volmajer, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj je izdelava projekta prenapetostne zaščite objekta, ki upošteva vse možne ukrepe za zmanjšanje tveganja za električni udar kot posledica pojava prenapetosti. Projekt bo zajemal tehnični in ekonomski del, kjer bom ovrednotil vse te ukrepe s predvidenimi stroški. Na osnovi zakona, standardov in smernic s tega področja bom predstavil primer pravilnega projekta prenapetostne zaščite stavbe, ki je lahko osnova za nadaljnje delo. Ta diploma bo lahko zasnova za projektante električnih inštalacij in vzorec za projektiranje prenapetostne zaščite.
Ključne besede: prenapetostna zaščita, električne inštalacije, zakon, standardi, projekt
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 329; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

407.
Evropeizacija slovenskega upravnega sodstva
Urška Požlep, 2019, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu je obravnavan institut upravnega spora, ki ga ureja Zakon o upravnem sporu in zagotavlja sodno varstvo pravic in koristi posameznikov nasproti osebam, ki odločajo v upravnem postopku (državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil), kadar ni z zakonom določeno kakšno drugo pravno varstvo. Sodni nadzor nad njihovim delovanjem na prvi stopnji izvaja neodvisno in nepristransko specializirano sodišče, tj. Upravno sodišče RS, na drugi stopnji pa Vrhovno sodišče RS, razen če zakon določa drugače. Za celovito razumevanje pravne ureditve upravnega spora je potrebno obravnavati tudi pravo Evropske unije in EKČP oziroma z njo povezano sodno prakso ESČP. Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala vpeljati pravna pravila EU v svoj nacionalni pravni sistem, posledično so jih vsi organi držav članic pri svojem delu dolžni upoštevati. EU je praviloma izvrševanje prava EU prepustila državam članicam oziroma njihovim pristojnim organom, pri čemer ne praviloma določa, kako mora država članica organizirati svojo lastno upravo in nasploh javno oblast, kar se odraža v načelu nacionalne institucionalne avtonomije. Prav tako je tukaj potrebno omeniti načelo nacionalne postopkovne avtonomije (in njegove meje). Vseeno pa pravo EU vpliva na upravno sodstvo s pomočjo instituta predhodnega odločanja, s katerim Sodišče EU podaja razlago prava EU, pa tudi na druge načine, kot je prikazano v tej magistrski nalogi. Dodatno na slovensko upravno sodstvo vpliva EKČP, predvsem pravica do poštenega sojenja, ki je zajeta v njenem 6. členu. Zaradi kršitve tega člena je bila Republika Slovenija že obsojena zaradi odsotnosti glavne obravnave v postopku pred Upravnim sodiščem in sojenja zaradi nepotrebnega odlašanja.
Ključne besede: upravno sodstvo, upravni spor, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravo Evropske Unije, pravica do poštenega sojenja, Zakon o upravnem sporu
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 265; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

408.
Plače in stroški dela
Karin Ulčar, 2019, diplomsko delo

Opis: Znano je, da je plača zelo širok pojem, ki ga velika večina razume kot plačilo, ki ga enkrat mesečno prejmemo za opravljeno delo, vendar se pod tem pojmom skriva veliko več. Ko teče pogovor o plači, lahko govorimo o minimalni plači, osnovni plači, bruto plači, neto plači in tako naprej. Zato je pomembno, da vsak posameznik ve, kaj vse zajema pojem plača. Plača je del stroškov dela. Ta pojem je zelo širok, zato je težko vedeti, kaj vse se šteje pod stroške dela. Pod stroške dela se štejejo neto plača, prispevki za socialno varnost, prehrana med delom, prevoz na delo in z njega, službena potovanja, regres, jubilejne nagrade in drugi stroški, ki za delodajalca predstavljajo kar velik zalogaj. V diplomskem delu smo natančno opredelili vse zgoraj omenjene pojme in druge, ki so v povezavi s plačo in stroški dela zelo pomembni. Prav tako smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili na spletni strani Statističnega urada Slovenije, ki podatke vsakoletno zbira in objavlja. Obravnavali smo podatke od leta 2012 do 2017. Ugotovili smo, da so bili v tem obdobju najvišji stroški v Osrednjeslovenski regiji, da imajo najvišjo plačo najstarejši delavci, da imajo tisti z višjo izobrazbo višje plače kot tisti z nižjo, da so plače višje v javnem sektorju, da so moški plačani nekoliko bolje od žensk in da je največji delež celotnih stroškov dela namenjen osnovni bruto plači. Prav tako smo ugotovili, da so se stroški dela v zadnjih petih letih povišali za več kot pet odstotkov.
Ključne besede: plača, stroški dela, povračila stroškov dela, zakon o delovnih razmerjih
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (625,97 KB)

409.
Primerjava uporabe prisilnih sredstev med policisti in uradnimi osebami finančne uprave
Saša Plaskan, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je omejena na slovensko zakonodajo in s tem na Slovenijo. Prisilna sredstva so določena v zakonodaji, ki predpisuje pravico njihove uporabe pooblaščenim uradnim predstavnikom represivnih organov. Represivnih organov v Sloveniji je več vrst, naloga pa se omejuje na policiste in uradne osebe finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev. V nalogi so tako na splošno predstavljena prisilna sredstva policistov in uradnih oseb finančne uprave ter pogoji, ki so potrebni, da se prisilna sredstva lahko uporabijo. Pri tem so pogoji za uporabo posameznih vrst prisilnih sredstev načeloma pogojeni z nalogami in cilji za izvedbo zakonsko določenih nalog pooblaščenih oseb obeh represivnih organov. Narejeni sta dve primerjavi. Najprej je narejena primerjava na osnovi temeljnih načel (načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti ter načelo strokovnosti in integritete), kjer se je izkazalo, da normativna ureditev uporabe prisilnih sredstev policistov in uradnih oseb finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev, izhaja iz enakih temeljnih načel. Druga primerjava je narejena glede na vrste prisilnih sredstev in pogojev njihove uporabe. Skupno imata oba represivna organa štiri vrste prisilnih sredstev (sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in strelno orožje) in do neke mere enake pogoje njihove uporabe. Zaradi večjega obsega zakonsko določenih nalog imajo policisti tudi več možnosti izbire znotraj posameznih vrst prisilnih sredstev. Policisti imajo zakonsko določene različne naloge in imajo poleg obvladovanja upiranja ali odvračanja napadov med drugim tudi nalogo varovanja človekovega življenja, njegove osebne varnosti in premoženja ljudi. Zato jim zakon dovoljuje uporabo več vrst prisilnih sredstev, kar pomeni, da imajo tudi bolj razčlenjene in razširjene pogoje za njihovo dovoljeno uporabo.
Ključne besede: diplomske naloge, prisilna sredstva, policist, uradna oseba finančne uprave, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o finančni upravi
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 478; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (712,77 KB)

410.
Pravna ureditev izvršbe v praksi
Žan Smrekar, 2020, diplomsko delo

Opis: Z diplomsko nalogo sem raziskal Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja in ostalo strokovno literaturo, ki ureja izvršilni postopek v Sloveniji. Živimo v času, kjer je zadolževanje skoraj neizbežno, ker pa včasih dolg ne uspe biti poravnan ustrezno med strankama samima, vskoči v zadevo država. Država je praktične naloge izvršbe zaupala izvršiteljem, ki so samozaposleni in delujejo pod nadzorom Zbornice izvršiteljev Slovenije in Ministrstva za pravosodje. Slovenski Zakon o izvršbi in zavarovanju je bil večkrat noveliran, saj je bodisi varoval dolžnika in je izvršilni postopek veljal za neučinkovitega, bodisi pa privilegiral upnika ter hitrost postopka. Zato je za vse novele zakona veljalo: dva koraka naprej, eden nazaj. Zakonodajalec mora biti pozoren tako na pravice upnika kot dolžnika ter urediti zakon tako, da nobena izmed strank ne zavlačuje postopka brez razloga ter nikogaršnje človekove pravice niso kršene. Izvršba, ki temelji na verodostojni listini, ki jo prejme Centralni oddelek za verodostojno listino, je vložena elektronsko preko spletnega portala in prispeva k razbremenitvi sodišča, saj je ni potrebno vložiti pisno. Čeprav je naš zakon napisan po vzoru avstrijskega zakona o izvršbi, je še vedno opaziti razlike med zakonodajama Avstrije in Slovenije zaradi zgodovinskih in ostalih razlogov. Primerjal pa bom tudi slovenski zakon z ureditvijo izvršilnega področja v Nemčiji. V diplomskem delu sem raziskal največje razlike med državami ter kako poteka čezmejna izvršba v Evropski uniji. S pomočjo pravnih metod sem področje izvršilnega prava raziskal takšnega, kot je zapisan v zakonih, kot tudi s pomočjo strokovnih člankov pregledal, kako naj bi bil zakon v prihodnosti urejen (lat.: de lege ferenda). Na koncu dela pa sem predstavil predloge za izboljšavo in pregledal trenutno stanje v Sloveniji.
Ključne besede: diplomske naloge, izvršba, izvršitelj, izvršba v Nemčiji in Avstriji, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Centralni oddelek za verodostojno listino
Objavljeno: 14.04.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (504,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici