| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 406
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
VARSTVO SINDIKALNIH ZAUPNIKOV IN DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV
Maja Frčko, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema Varstvo sindikalnih zaupnikov in delavskih predstavnikov je bila izbrana z namenom predstavitve sedanje slovenske ureditve področja zastopanja interesov in pravic delavcev s strani predstavnikov delavcev s poudarkom na zakonskem varstvu njihovega položaja zaradi opravljanja svojih nalog. V diplomski nalogi sem izhajala predvsem iz potrebe po zaščiti njihovega položaja in pristojnosti na področju zaščite in uveljavljanja delavskih interesov, ki so mnogokrat diametralno nasprotni interesom in željam njihovih delodajalcev. Zaradi navedenega je potrebno zakonsko primerno urediti položaj ter naloge in pristojnosti predstavnikov delavcev, da se omogoči uspešna, učinkovita ter pravočasna zaščita interesov in pravic delavcev v praksi. V Sloveniji je zakonsko urejen t.i. dualni sistem delavskih predstavništev, v okviru katerega zastopata pravice delavcev dve vrsti predstavnikov delavcev, in sicer sindikati oziroma s strani članov sindikatov v podjetjih izvoljeni sindikalni zaupniki, ter mlajša oblika predstavnikov delavcev — neposredno voljeni delavski predstavniki. Bistvene razlike med obema vrstama predstavnikov delavcev - poleg različnih načinov volitev oziroma imenovanja obojih — je raven delovanja kot tudi obseg nalog in pristojnosti ter metode njihovega delovanja. Prav zaradi svojih funkcij in pristojnosti, ki jih imajo oboji predstavniki delavskih interesov, je potrebna njihova ustrezna zakonska zaščita, da bi se lahko na ta način omogočila učinkovita zaščita in uveljavitev interesov ter pravic delavcev. V diplomski nalogi se tako nisem omejila le na obseg in način ureditve zakonskega varstva obeh vrst predstavnikov delavcev, temveč tudi na razloge, zaradi katerih je zakonska ureditev njihovega položaja in varstva sploh potrebna, in to so pristojnosti ter pooblastila, ki jih vsako izmed vrst predstavnikov delavcev v okviru zakonov ima. Poleg predstavitve obeh vrst delavskih predstavništev, njihovega razvoja, pristojnosti in nalog ter obsega varstva sem se dotaknila tudi vprašanja, ali in v kolikšni meri je potrebna sprememba obstoječe zakonske ureditve teh dveh vrst predstavništev delavcev. Postavlja se namreč vprašanje, ali je za učinkovito zaščito pravic delavcev res najbolje, da imajo monopol na področju uveljavljanja individualnih in kolektivnih pravic delavcev zgolj sindikati in voljeni delavski predstavniki le obrobno vlogo z dajanjem mnenj in posvetovanjem z delodajalci pri sprejemanju nekaterih njihovih odločitev v podjetjih. Glede na to, da je na mednarodni ravni prav tako urejena z določenimi mednarodnimi akti zaščita predstavnikov delavcev in z ozirom na članstvo RS v Evropski uniji ( EU ), sem predstavila tudi vsebino nekaterih temeljnih mednarodnih dokumentov kot tudi za RS glede ciljev obvezujočih direktiv EU s področja varstva predstavnikov delavcev. Z namenom preučiti morebitne prednosti in pomanjkljivosti našega sistema varstva predstavnikov delavcev pa sem v diplomski nalogi opravila tudi primerjavo njihovega položaja in varstva glede na ureditev tega področja v Nemčiji, v Veliki Britaniji ter v Združenih državah Amerike ( ZDA ).
Ključne besede: sindikat, sindikalni zaupnik, delavski predstavnik, delavec, delodajalec, individualne in kolektivne pravice, zakon, direktiva, konvencija, varstvo predstavnikov delavcev.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 4658; Prenosov: 661
.pdf Celotno besedilo (632,40 KB)

32.
POSEBNOSTI PROCESA KNJIGOVODENJA NA PRIMERU IGRALNICE X
Nina Petrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz šestih poglavij. V uvodu smo opredelili področje problema in opisali problem, postavili cilje, namen in osnovne trditve, navedli predpostavke in omejitve ter metode s katerimi smo kasneje raziskovali. Uvodnemu poglavju sledita dva teoretična ter dva praktična poglavja, zaključujemo pa s sklepnim poglavjem. Teoretični del diplomskega dela smo razdelili na dva dela. Predstavili smo knjigovodenje in opisali knjigovodski proces, ki poteka vse od nastanka poslovnega dogodka in se s knjigovodsko listino, kot dokazom nastanka poslovnega dogodka vpiše v poslovno knjigo, iz katere se kasneje sestavi računovodsko poročilo. V drugem delu pa smo opisali zakonski okvir, v sklopu katerega smo predstavili Zakon o igrah na srečo, iz katerega smo povzeli podatke, ki se navezujejo na proučevano temo in so se nam zdeli pomembni za bralca, ki se šele spoznava z igralništvom. Za igralnice velja enako kot za ostala podjetja, da morajo voditi poslovne knjige in izdelati letna poročila v skladu z določbami Slovenskih računovodskih standardov, pri tem pa morajo upoštevati Zakon o gospodarskih družbah. Tukaj ni posebnosti, ki bi veljale samo za igralnico, zaradi tega jih nismo posebej opisovali, saj smo predpostavili, da bralec pozna standarde in je seznanjen z Zakonom o gospodarskih družbah. Omenili smo še dva interna akta, in sicer Pravilnik o računovodstvu in Interna navodila za delo družbe Hit d.d. V praktičnem delu diplomskega dela smo proučili konkreten proces prodaje igralniških storitev v igralnici Casino Perla. Najprej smo predstavili posebnosti knjigovodenja v igralnici, knjigovodske listine, ki nastajajo pri procesu prodaje igralniških storitev ter opisali kako poteka blagajniško poslovanje.
Ključne besede: blagajna igralnih avtomatov, blagajna igralnih miz, blagajniško poslovanje, diagram poteka, glavna blagajna, igralne mize, igralni avtomati, igralništvo, knjigovodenje, knjigovodske listine, proces knjigovodenja, Zakon o igrah na srečo.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 2008; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (492,36 KB)

33.
UPRAVLJANJE VEČSTANOVANJSKE STAVBE S POUDARKOM NA POGODBI O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH MED ETAŽNIMI LASTNIKI IN DELITVI STROŠKOV OBRATOVANJA
Nina Žnidaršič, 2009, diplomsko delo

Opis: Upravljanje večstanovanjske stavbe je predvsem sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe. Pri upravljanju večstanovanjske stavbe se etažni lastniki srečujejo z delitvijo stroškov upravljanja, med katere spadajo tudi obratovalni stroški. To so predvsem stroški za ogrevanje večstanovanjske stavbe, stroški tople vodo, stroški mrzle vode, zimska služba, odvoz smeti, čiščenje skupnih prostorov, hišniška opravila, deratizacija, … Delitev obratovalnih stroškov lahko etažni lastniki poleg načina upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe uredijo v pogodbi o medsebojnih razmerjih. Pogodba predstavlja avtonomno ureditev medsebojnih razmerjih v skupnosti etažnih lastnikov, ki nastane kot neločljiva posledica oblikovanja etažne lastnine. Urejena je v Stvarnopravnem zakoniku in Stanovanjskem zakonu ter podzakonskih aktih. Kadar se etažni lastniki ne morejo dogovoriti o delitvi obratovalnih stroškov s pogodbo o medsebojnih odnosih, se ti delijo tako kot določajo zakoni in podzakonski akti sprejetih na podlagi le-teh. Zakonodaja se je skozi čas, glede na potrebe prakse spreminjala in dopolnjevala. Namen diplomske naloge je predstaviti kako so trenutno zakonsko urejeni odnosi pri upravljanju večstanovanjske stavbe s poudarkom na pogodbi o medsebojnih razmerjih in ureditvi delitve obratovalnih stroškov, ter kako se je zakonodaja do danes izpopolnila.
Ključne besede: upravljanje večstanovanjskih stavb, etažni lastniki, pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki, stroški upravljanja, obratovalni stroški, Stanovanjski zakon, Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, Pravilnik o načinu delitve in obračun stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 4684; Prenosov: 744
.pdf Celotno besedilo (419,91 KB)

34.
NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJE PRIREDITVE V PLANETU TUŠ
Andrej Jager, 2009, diplomsko delo

Opis: Prireditve so organizirano zbiranje ljudi na prostem ali zaprtem prostoru. So eden aktualnejših instrumentov marketinškega komuniciranja. Tušev vzpon na Celjsko kočo je tradicionalna prireditev, ki se enkrat letno v juniju ali septembru izvaja na Celjski koči. V svojem diplomskem delu bom predstavil načrtovanje in organizacijo te za Engrotuš najpomembnejše prireditev na prostem. Predstavil bom koncept prireditve, scenarij prireditve, katera dovoljenja potrebujemo, koliko sredstev se bo porabilo, kakšne kadre potrebujemo, kako je z izvajalci aktivnosti, kakšne so njihove naloge, kdo bo prireditev varoval in spremljal, kdo bodo podizvajalci prireditve, kakšne so njihove naloge, iskanje sponzorjev, kaj jim lahko nudimo in kaj od njih pričakujemo. Posebej je opredeljeno oglaševanje, iskanje sponzorjev pa tudi razlaga splošnih pojmov, ki so za izpeljavo prireditve pomembne. Diplomsko delo je pregled vseh dejavnosti, ki se izvajajo, da bi prireditev bila izpeljana brez zapletov. Brezhibnost je pomembna zaradi obiskovalcev, za katere se prireditev sploh izvaja in brez katerih prireditve sploh ne bi bilo.
Ključne besede: zakon o javnih prireditvah, marketinško komuniciranje, prireditev, načrtovanje prireditev, organizacija prireditev, sponzor, oglaševanje, izvajanje prireditve, SWOT analiza;
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 3170; Prenosov: 885
.pdf Celotno besedilo (696,79 KB)

35.
VPLIV RECESIJE NA OBNAŠANJE POTROŠNIKA - TURISTA
Lučka Čebular, 2009, diplomsko delo

Opis: Turizem je v Sloveniji dobil intenzivnejši zagon šele po dokončanju železniške proge Dunaj — Trst (l. 1857). Pri tem velja predvsem omeniti Bled, Rogaško Slatino, Portorož, Radence, Dobrno in druge, ki pa so še sedaj poznane turistične destinacije. Zakonodaja, ki pri nas zajema turistično področje je Zakon o varstvu potrošnikov, ki kot krovni zakon ureja področje potrošnikov tudi na splošno. 57. člen Zakona o varstvu potrošnikov se nanaša na pogodbe o turističnih aranžmajih. Ureja pravice potrošnikov in potrošnic pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo. Pomemben je tudi Obligacijski zakonik, ki ureja naslednje pogodbe turističnega področja. Te so; Pogodba o organiziranju potovanja, Posredniško pogodbo o zavarovanju, Pogodba o najetju gostinskih zmogljivost (Altomajska pogodba). Zadnja leta je začela recesija vplivati tudi na turistično industrijo in posledično na obnašanje potrošnika - turista. Negativni vplivi recesije so se začeli kazati že v drugi polovici leta 2008. Mednarodni turizem je v letu 2009 upadel za med 4 in 6 %, Evropski pa za med 6 in 8 %. Statistični podatki pa kažejo, da je recesija v tem obdobju zares vplivala na obnašanje potrošnika — turista. Tako je na Hrvaškem je od januarja do maja 2009 počitnikovalo devet odstotkov manj turistov kot v istem obdobju lani. V Sloveniji je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v vseh turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih za sedem odstotkov manj skupnih prihodov turistov in pet odstotkov manj prenočitev kot v istem obdobju lani. Kljub upadu obiska pa so pri nas v zdraviliških krajih zabeležili porast nočitev gostov. Tako so tudi v Rogaški Slatini, Termah 3000, zabeležili večji odstotek gostov kot leto prej. Število turistov pri nas, ki so šli na turistična potovanja v prvih osmih mesecih je manjše oz. enako v primerjavi z istim obdobjem v letu 2008, število turističnih potovanj ter število zasebnih potovanj pa se je v tej primerjavi povečalo.
Ključne besede: turizem, Zakon o varstvu potrošnikov, Obligacijski zakonik, recesija, obnašanje potrošnika – turista, mednarodni turizem, turistična potovanja, zasebna potovanja
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2796; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (520,94 KB)

36.
POSTOPEK S KONKURENČNIM DIALOGOM
Alen Bernard, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji sta bila na podlagi Direktive 2004/18/ES in Direktive 2004/17/ES sprejeta dva zakona, ki urejata področje javnega naročanja. V Zakonu o javnem naročanju je bil kot novost urejen tudi konkurenčni dialog, kot postopek oddaje javnega naročila, ki je uvedel na področje oddaje javnih naročil bistveno spremembo v primerjavi s prejšnjimi ureditvami, in sicer je pri oddaji javnega naročila z njegovo pomočjo naročniku in potencialnim ponudnikom v fazi priprave razpisne dokumentacije omogočeno, da med seboj sodelujejo, kar je bilo dotlej nedopustno. V drugem, na novo sprejetem zakonu, ki ureja oddajo javnih naročil na področju gopodarske infrastrukture, Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, trasnportnem področju in področju poštnih storitev konkurenčni dialog ni urejen, vendar ga je vseeno mogoče uporabiti vedno, kadar so podane predpostavke za izvedbo postopka s pogajanji po predhodni objavi. Konkurenčni dialog lahko naročnik uporabi v primeru oddaje posebno zahtevnih javnih naročil, ko brez ustreznih informacij ali rešitev, pridobljenih od potencialnih ponudnikov, ne more opredeliti tehničnih, pravnih ali finančnih elementov predmeta javnega naročila ter pod pogojem, da ni mogoče uporabiti odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in da je merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba.
Ključne besede: konkurenčni dialog, postopek, javno naročilo, razpisna dokumentacija, komuniciranje, Zakon o javnem naročanju, kandidat, ponudnik, naročnik
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3402; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (370,71 KB)

37.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PODLAGI ODLOČBE DRŽAVNEGA ORGANA
Zdenka Gradišnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa v postopku denacionalizacije je vsekakor eden najbolj zapletenih in dolgotrajnih načinov pridobitve lastninske pravice. Z namenom prikaza vseh vidikov postopka so v diplomskem delu podrobno predstavljene vse stranke v postopku kot tudi upravni organ, ki vodi postopek, skozi vse faze postopka, vključno z uveljavljanjem pravnih sredstev strank v postopku. Pridobitev lastninske pravice v tem postopku pa je kljub temu le ena od možnih rešitev oz. odločitev v okviru določil Zakona o denacionalizaciji. Z vpisom lastninske pravice v korist denacionalizacijskega upravičenca v zemljiško knjigo pa se odločitev upravnega organa tudi dejansko odrazi v premoženju pravnih naslednikov bivših lastnikov nacionaliziranega premoženja. Pregled denacionalizacijskih postopkov na območju Mestne občine Velenje nazorno prikazuje dejansko stanje glede na vrsto odločitve državnega organa po posameznih strankah.
Ključne besede: Ključne besede: državni organ, lastninska pravica, denacionalizacija, zakon o denacionalizaciji, pravna sredstva, zemljiška knjiga
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2438; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (393,00 KB)

38.
ŠOLSKI SISTEM V AVSTRO-OGRSKI MONARHIJI S POUDARKOM NA ŠOLSTVU NA SLOVENSKEM
Barbara Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temo šolstva v Avstro-Ogrski monarhiji v obdobju od sprejetja III. Osnovnošolskega zakona leta 1869 do leta 1918, s poudarkom na slovenskem ozemlju. Poglavitni namen naloge je prikazati avstrijski šolski sistem in ga primerjati s slovenskim. Glavni cilj je podati razlike v šolstvu, ki so se odražale na Slovenskem, kljub pripadnosti slovenskega ozemlja avstrijski monarhiji. Pri tem je zajeto področje šolstva od osnovne šole pa vse do univerze, vključujoč tudi učiteljstvo. Uporabljeni so bili primarni in sekundarni viri, naloga pa bralcu omogoča pregleden in jasen pogled na šolstvo v tem obdobju in s tem boljšo predstavo razvoja šolstva, ki je osnova današnjemu šolstvu.
Ključne besede: Avstro-Ogrska monarhija, zgodovina šolstva, razvoj šolstva na Slovenskem, učiteljstvo, III. Osnovnošolski zakon.
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 3809; Prenosov: 766
.pdf Celotno besedilo (403,30 KB)

39.
POSEBNOSTI UREJANJA DELOVNEGA RAZMERJA V VISOKEM ŠOLSTVU
Ksenija Bažon, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje ureditev delovnega razmerja na podlagi obstoječe delovnopravne zakonodaje. Ob tem so ločeno poudarjene posebnosti urejanja delovnega razmerja v visokem šolstvu. V drugem poglavju je predstavljena splošna ureditev delovnega razmerja, ki velja za vse delavce v visokem šolstvu, tudi za strokovno-administrativne in upravno-tehnične delavce, po obstoječi zakonodaji, v naslednjem pa posebnosti v visokem šolstvu, ki se nanašajo le na visokošolske učitelje in sodelavce ter znanstvene delavce in raziskovalce. Slednje posebnosti se kažejo predvsem v izvolitvenih nazivih, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta, zaposlovanje s krajšim delovnim časom, ki je lahko v okviru polnega delovnega časa ali nad polnim delovnim časom ter delovni čas. V četrtem poglavju so predstavljene okvirne značilnosti visokega šolstva v državah Evropske unije, in sicer v Belgiji, na Irskem in na Poljskem
Ključne besede: Delovno razmerje, pogodba, delovni čas, pravice in obveznosti zaposlenih, Zakon o delovnih razmerjih.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 1625; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (653,13 KB)

40.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA IN JAVNEGA USLUŽBENCA
Sabina Kompolšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava odškodninsko odgovornost v delovnem razmerju po pravu Republike Slovenije. Opisane so temeljne značilnosti instituta odškodninske odgovornosti, ki je urejen v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o javnih uslužbencih in Obligacijskem zakoniku, ter njihova primerjava. Zakon o delovnih razmerjih je temeljni zakon, ki ureja individualna delovna razmerja, vključno z odškodninsko odgovornostjo. Zakon o javnih uslužbencih je posebno uredil odškodninsko odgovornost za javne uslužbence zaposlene v državnih organih in upravah samoupravnih interesnih skupnosti, vendar velja v celoti le za neposredne proračunske uporabnike, za ostale javne uslužbence pa veljajo določila omenjenega zakona le do 21. člena, v katerih ni določena odškodninska odgovornost. Zakona o delovnih razmerjih se v razmerju do Zakon o javnih uslužbencih uporablja subsidiarno in sicer za tista vprašanja, ki jih slednji ali pa drug poseben zakon za javne uslužbence ne urejata drugače. Primerjava navedenih zakonov pokaže, da je institut odškodninske odgovornosti zelo podobno urejen v obeh zakonih in da ne bi bilo treba posebej določati odškodninske odgovornosti v Zakonu o javnih uslužbencih. Določeni so enaki pogoji odškodninske odgovornosti in pavšalna odškodnina. Določenih razmerij odškodninske odgovornosti, kot so odgovornost večjega števila javnih uslužbencev in omejene odškodninske odgovornosti, Zakon o javnih uslužbencih ne ureja.
Ključne besede: delovno razmerje, delavec, javni uslužbenec, zakon o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih, obligacijski zakonik, odškodninska odgovornost, pavšalna odškodnina
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 4782; Prenosov: 1046
.pdf Celotno besedilo (347,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici