| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


381 - 390 / 406
Na začetekNa prejšnjo stran32333435363738394041Na naslednjo stranNa konec
381.
Omejitve lastninske pravice s poudarkom na razlastitvi ter civilnopravno varstvo v zvezi z gradnjo javne infrastrukture
Klara Boršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsebina lastninske pravice je opredeljena v 37. členu Stvarnopravnega zakonika in vsebuje pravno možnost njenega imetnika, da na določen način ravna (facultas agendi). Njeno vsebino določajo njena upravičenja, in sicer upravičenje uporabe ter uživanja stvari (ius utendi et fruendi), upravičenje do posesti stvari (ius possidendi) ter razpolagalno upravičenje (ius abutendi). Poleg tega vsebuje tudi pravovarstveni zahtevek, kar pomeni, da lahko lastnik od vsakogar zahteva, da se vzdrži kršitve njegove lastninske pravice, za kar mu pravo nudi različna pravna sredstva. Skladno s 67. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da mora zakon določiti način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, in z 69. členom URS, ki vsebuje pravilo, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon, drugi odstavek 37. člena SPZ vsebuje določbo, da lahko omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja določi le zakon. To zagotavlja ustavnopravno varstvo lastninske pravice pred samovoljnimi posegi države, samoupravnih lokalnih skupnosti ter ostalih nosilcev javne oblasti. Pravno varstvo lastnika, prav tako pa tudi bonitarnega lastnika je zagotovljeno z lastninsko tožbo (rei vindicatio), publicijansko tožbo (actio Publiciana) ter z negatorno oziroma prepovedno tožbo (actio negatoria). Prvega junija 2018 je stopil v veljavo nov Zakon o urejanju prostora, ki ureja razlastitev na malo drugačen način, kot jo je urejal predhodnik. V ZUreP-2 se selita pravni režim grajenega javnega dobra, ki je bil prej urejen v Zakonu o graditvi objektov, ter potrdilo o namenski rabi zemljišča, ki je bilo prej urejeno v Zakonu o prostorskem načrtovanju. Novi zakon dograjuje pravni režim zakonite predkupne pravice občine na poselitvenih območjih, ki se širi na državo, kot na predkupno upravičenko in na območja drugih vrst nepremičnin. V lastninsko pravico posega več javnopravnih predpisov, pri čemer gre zlasti za varovanje javnega interesa. Pri tem je najtežji poseg v lastninsko pravico kot temeljno človekovo pravico zagotovo razlastitev. Da je ta dopustna, mora biti nedvomno izpolnjenih več pogojev, med katerimi je na prvem mestu nesporno ugotovljen javni interes. O dejanskih razlastitvah govorimo, ko je lastniku zaradi urejanja statusa javnih cest dejansko odvzeta posest in s tem onemogočena uporaba nepremičnine, še preden je bilo pravnomočno odločeno o razlastitvi. Sodna praksa je izoblikovala številna stališča, ki so na voljo prizadetemu lastniku nepremičnine. V takšnih primerih ni mogoče izključiti stvarnopravnega varstva v pravdnem postopku, če so zanj podani vsi elementi iz 99. člena Stvarnopravnega zakonika.
Ključne besede: lastninska pravica, pravno varstvo, nepremičnina, Zakon o urejanju prostora, ustavnopravne omejitve, javna korist, javno dobro, javna infrastruktura, dejanska razlastitev
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 500; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

382.
Nepoštene poslovne prakse: analiza primerov sodne prakse zavajajočih dejanj
Nika Florjanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zavajajoče nepoštene poslovne prakse, ki se jih poslužujejo trgovci v razmerju do potrošnikov in so urejene v DNPP, ki je bila prenesena v slovenski ZVPNPP. V zvezi s tem pojasni nomotehnično strukturo DNPP ter njeno področje uporabe. Preučuje veliko generalno klavzulo, ki vsebuje splošno prepoved nepoštenih poslovnih praks, mali generalni klavzuli, ki vsebujeta prepoved zavajajočih poslovnih praks, in črno listo prepovedi poslovnih praks, ki je vsebovana v Prilogi I k DNPP, ki se v vseh okoliščinah štejejo za nepoštene. Pri tem naloga zlasti izpostavlja analizo zavajajočih dejanj v DNPP in ZVPNPP ter analizo sodne prakse zavajajočih dejanj. Z analizo primerov Sodišča Evropske unije zavajajočih dejanj preučuje, kako to skozi prakso zagotavlja visoko stopnjo varstva potrošnikov. Sodišče to dosega s pomočjo široke razlage določenih pojmov in v zvezi s tem upošteva široko stvarno področje DNPP ter s pojasnitvijo pojmov, kar posledično potrošniku lajša prepoznanje nepoštenih poslovnih praks. Evropska parlament in Svet sta se ob sprejemu DNPP odločila za maksimalno haromonizacijo s strani držav članic EU. Obravnavan je tudi vpliv takšne harmonizacije DNPP na povečanje zaupanja potrošnikov in trgovcev v čezmejno poslovanje. V nalogi je narejena tudi analiza sodnih primerov v zvezi z maksimalno harmonizacijo DNPP in zavajajočimi dejanji. Na podlagi le-teh naloga ugotavlja, da Sodišče Evropske unije državam članicam prepoveduje nacionalne določbe, ki vsebujejo strožje omejevalne ukrepe, kot jih ureja DNPP. Kar zadeva primere v zvezi z zavajajočimi dejanji, ugotavlja, da je pomembno ločevanje le-teh od zavajajočih opustitev in velike generalne klavzule, upoštevanje seznama črne liste prepovedi ter izvajanje testa poštenosti, po katerem se umesti ravnanje bodisi med poslovne prakse, naštete na črni listi prepovedi, bodisi med majhni generalni klavzuli ali med veliko generalno klavzulo.
Ključne besede: nepoštene poslovne prakse, Direktiva o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zavajajoča dejanja, zavajajoče opustitve, povprečen potrošnik, črna lista prepovedi
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 352; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (316,96 KB)

383.
Omejitev lastninske pravice zaradi nedovoljene gradnje
Sabina Škarja, 2018, diplomsko delo

Opis: V naši državi je pravica do zasebne lastnine podana kot ena izmed človekovih pravic v 33. členu Ustave Republike Slovenije. Ustava RS v 67. členu določa, da je zakon tisti ki določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zato svoje nepremičnine ne moremo uporabljati, uživati in z njo razpolagati po svoji volji, v kolikor obstaja zakon, ki nas pri tem omejuje zaradi gospodarskih, socialnih in ekoloških potreb drugih oseb. Omejitve glede uživanja zasebne nepremične lastnine se najbolj značilno urejajo v prostorskih aktih, ki določajo zazidljivost in pogoje za gradnjo. Izraz "črna gradnja", ki se je pri nas uveljavil za nezakonite, nedovoljene gradbene posege v prostor obravnavamo v osrednjem delu diplomske naloge. V slovenskem prostoru sta s 1. junijem 2018 pričela veljati dva pomembna predpisa (Zakon o urejanju prostora-2 in Gradbeni zakon), ki urejata področje urejanja prostora in prostorske ukrepe ter graditev objektov. V diplomski nalogi so opisane bistvene novosti, ki nam jih prinaša novi Gradbeni zakon (GZ). Med njimi razširja pojem objekta, uvaja enostavnejše in hitrejše postopke pridobitve gradbenega dovoljenja, investitorjem želi zagotoviti večjo pravno varnost in učinkovitejši nadzor. Zakon uvaja postopke s katerimi želi omogočiti čim širšo legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni brez potrebnih dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Neupoštevanje predpisov pri gradnji objektov je sankcionirano s strani gradbenih inšpektorjev.
Ključne besede: Omejitev lastninske pravice, javni interes, nepremičnina, nedovoljena gradnja, Gradbeni zakon, inšpekcijski postopek, ukrepi in druge sankcije gradbenega inšpektorja, legalizacija.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 304; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (791,67 KB)

384.
Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev
Matej Koželj, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev temelji na izhodišču, da je zaupanje bistveni del razmerja med zdravnikom in bolnikom. Bolniki se lahko zaradi pomanjkanja zaupanja začnejo izogibati zdravljenju ali zdravniku zaupajo premalo potrebnih informacij za uspešno zdravljenje. Dolžnost varovati poklicno skrivnost, ki je opredeljena v Zakonu o pacientovih pravicah, je tesno povezana s poklicno etiko. Za poklicno skrivnost se šteje informacija, ki jo zdravnik pridobi med opravljanjem svojega poklica. Načela medicinskega kodeksa zdravnika ne vežejo, če za skrivnost izve zasebno ali po naključju. Sodoben zdravstveni sistem brez zbirke velikega števila medicinskih podatkov v računalniških sistemih ne bi mogel delovati, saj prav te pospešujejo delovanje učinkovitega zdravstvenega sistema. Za zbiranje medicinskih podatkov je potrebna dosledna uporaba varnostnih ukrepov, kar mora izhajati iz nacionalne zakonodaje (Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o pacientovih pravicah) in zakonodaje Evropske unije. Maja 2016 je Evropska unija sprejela novo Splošno uredbo 2016/679 o varovanju osebnih podatkov (z angleško kratico GDPR), ki je stopila v veljavo 25. 5. 2018. Uredba zagotavlja pacientom več pravic, predvsem da so bolje obveščeni o uporabi njihovih osebnih podatkov, na drugi strani pa nalaga več odgovornosti subjektom, ki upravljajo osebne podatke. Nacionalni informacijski sistem eZdravje omogoča veliko pozitivnih rešitev za učinkovito obdelavo pacientovih podatkov, vendar je treba opozoriti na možnost zlorab znotraj sistema. V magistrskem delu bodo analizirani bistveni elementi podanih iztočnic in zaključne ugotovitve glede na opravljeno raziskavo predmetne tematike.
Ključne besede: medicinska tajnost, zdravniška skrivnost, zasebnost pacienta, varstvo osebnih podatkov pacientov, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o pacientovih pravicah, GDPR, eZdravje
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 1545; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

385.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med Slovenijo in Nizozemsko
Karmen Geroni, 2019, diplomsko delo

Opis: Vstop Slovenije v Evropsko unijo je povečal možnosti trgovanja z ostalimi državami članicami, s tem pa so se povečale dejavnosti, ki so s seboj prinesle nove priložnosti in s tem pritegnile številne bodoče podjetnike. Ena izmed teh je tudi ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo v tujini. Gre za najbolj razširjeno vrsto družbe v Sloveniji, saj jo ustanovitelji lahko ustanovijo z majhnim ustanovitvenim kapitalom.
Ključne besede: Slovenija, Nizozemska, zakon, družba z omejeno odgovornostjo, B.V., kapital, ustanovitev
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 346; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

386.
Ekstremalni problemi psa in žoge
Ana Rozman, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene optimalne poti, ki jih mora pes preteči oziroma preplavati, da pride do žoge, ki se nahaja v morju, pri čemer se spreminja položaj psa in oblika obale. Obravnavo ekstremalnih problemov pričnemo z najosnovnejšim problemom, ko želi pes, ki se nahaja na ravni obali, najhitreje priti do žoge, ki se nahaja v vodi. Problem rešimo računsko, z iskanjem globalnega minimuma obravnavane funkcije, in geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti. Razvijemo tudi lemo, ki govori o razmerju med časom, ki ga pes potrebuje za plavanje in tek na določeni razdalji, ter konstruiramo kot, pod katerim mora plavati od obale proti žogi pri optimalni poti. Nadaljujemo s prvo izpeljanko osnovnega ekstremalnega problema, in sicer psa z ravne obale prestavimo v morje. Tudi ta problem rešimo računsko in geometrijsko. Poiščemo mejno množico točk, pri kateri je direktno plavanje enako hitro kot optimalna pot preko kopnega. Pri tem prvič za točko bifurkacije pojmujemo dolžino obale, drugič pa položaj žoge. Pri drugem izpeljanem ekstremalnem problemu psa z ravne obale prestavimo na kopno. Pri reševanju naletimo na analogijo z lomnim zakonom pri prehodu svetlobe iz ene snovi v drugo. Nalogo zaključimo z obravnavo tretjega izpeljanega ekstremalnega problema, kjer se pes nahaja na neravni obali. Problem rešimo geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti.
Ključne besede: ekstremalni problem, globalni minimum, optimalna pot, točka bifurkacije, bifurkacijska krivulja, lomni zakon
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 201; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

387.
Fiskalno pravilo in javnofinančna stabilnost
Špela Strašek, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjem desetletju je zaznati rastoči interes med teoretiki in praktiki o problemu finančne stabilnosti in fiskalnih pravil. Globalna finančna kriza in evrska kriza sta razkrili ranljivost in krhkost javnih financ in nediscipline fiskalne politike. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo fiskalnih pravil pri doseganju fiskalne stabilnosti. V prvem delu magistrske naloge smo proučevali funkcije, značilnosti in različne oblike fiskalnih pravil. V drugem delu pa smo po proučitvi trendov v svetu in Evropski uniji razpravljali o vnosu fiskalnega pravila v Ustavo Republike Slovenije ter o sprejemu Zakona o fiskalnem pravilu. Ugotovili smo, da so fiskalna pravila zagotovila bolj zdrave javne finance. Proračunski primanjkljaj v evroobmočju je padel od 6% v bruto domačem proizvodu v letu 2010, na pod 1% v 2018, dosti nižje kot ZDA/Japonska. Prihodnost fiskalnega upravljanja v Evropski uniji vidimo v iskanju pravega ravnotežja med Evropsko unijo in nacionalnimi nivoji, in med pravili, institucijami ter tržno disciplino. V pogledu vloge fiskalnega sveta pa menimo, da je potrebno doseči večje zaveze in uvesti eventualne sankcije za vlade, ki pravil ne spoštujejo, sicer bodo fiskalni sveti samo papirnati tiger.
Ključne besede: fiskalno pravilo, fiskalni svet, fiskalni deficit, stabilnost javnih financ, strukturni saldo, Zakon o fiskalnem pravilu
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 266; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

388.
Uporaba prisilnih sredstev pri policijskem delu na primeru PU Ljubljana in PU Maribor
Peter Dežman Dolničar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša vpogled v organizacijo policije, delo policistov in policijska pooblastila. V začetku diplomskega dela je podrobneje opredeljena organizacijska struktura policije. V delu se podrobneje seznanimo z različnimi zakoni, pravilniki in pooblastili, na katere so policisti vezani pri svojem delu. Osrednji del naloge predstavljajo prisilna sredstva, ki jih policisti uporabljajo pri opravljanju svojih nalog. Tako so v delu podrobneje opisana prisilna sredstva na način: kaj so, kakšne vrste prisilnih sredstev poznamo, kdaj jih lahko policisti uporabijo, proti katerim skupinam jih ne smejo uporabiti, v katerih primerih je obvezna uporaba milejšega prisilnega sredstva itn. V raziskovalnem delu nas je zanimala uporaba telesne sile na območju PU Ljubljana, uporaba sredstev za vklepanje in vezanje na območju PU Maribor in primerjava uporabe telesne sile med tema dvema policijskima upravama. V Zaključku pridemo do ugotovitve, da se uporaba telesne sile na območju PU Ljubljana zmanjšuje, kot tudi uporaba sredstev za vklepanje in vezanje na območju PU Maribor. Primerjava med upravama, ki je bila opravljena na podlagi statističnih podatkov, je pokazala, da so na območju PU Ljubljana v petletnem obdobju večkrat uporabljali telesno silo kot na območju PU Maribor. Skozi diplomsko delo smo tako spoznali, da bo treba uvesti nekaj konkretnih rešitev, kot so: daljše izobraževanje policistov začetnikov, specializirana izobraževanja na področju uporabe telesne sile za sedanje policiste, uvedba tehničnega sredstva - snemalne naprave, ki bi predstavljale stalen nadzor nad izvajanjem policijskih pooblastil itn.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, prisilna sredstva, zakon, pooblastilo, trend
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 103; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (698,97 KB)

389.
Brezplačna pravna pomoč
Marina Zemljič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na zakonsko ureditev brezplačne pravne pomoči v Republiki Sloveniji ter v tem kontekstu na področju brezplačne pravne pomoči predstavlja možnosti, ki so jih v praksi deležne socialno šibkejše osebe, ki po zakonu niso upravičene do brezplačne pravne pomoči. Nadalje predstavlja tudi vlogo nevladnih organizacij v slovenskem prostoru, katerih poslanstvo je doseganje splošno koristnih družbenih učinkov ob varovalkah, ki zagotavljajo kakovostno izvajanje njihovih dejavnosti, kar posledično pri samih dejavnostih pomeni pravno varnost ter učinkovite načine reševanja sporov skupaj z uporabniki. Sam institut brezplačne pravne pomoči v prvi vrsti pomeni uresničevanje pravice do sodnega varstva. Po načelu enakopravnosti, ki izvira iz Deklaracije sedmih načel, sprejete 24. 10. 1970 v smislu priloge resolucije generalne skupščine Organizacije združenih narodov, mora država zagotoviti izvajanje te pravice vsem osebam, ki zaradi svojega premoženjskega stanja tega ne zmorejo same. Enakost pred zakonom, ki je splošno pravno načelo prava Unije in izvira iz skupne ustavne tradicije vseh držav članic, opredeljena pa je v 20. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter dostop do sodišča državljanom ne smeta biti zgolj formalno zagotovljeni, dejansko pa nedosegljivi pravici. Zato mora država hkrati omogočiti izvajanje teh pravic tudi na materialni ravni. In prav to pomeni pravico do brezplačne pravne pomoči. Magistrsko delo poleg uvodnega zgodovinskega pregleda ureditve brezplačne pravne pomoči, ustavnih izhodišč ter samega zakona v osrednjem delu posveča pozornost analiziranju sodne statistike brezplačne pravne pomoči v Republiki Sloveniji. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da bodo iz leta v leto stroški (poraba sredstev) samo še naraščali, saj se število procesnih dejanj z leti samo povečuje. Slednje je tudi povsem razumljivo in pričakovano. V delu je nadalje analiziran in na kratko prikazan pregled ureditve brezplačne pravne pomoči v tujini, natančneje v Nemčiji. V sklepnem delu je v premislek dan okvir za ukrepe in predloge ki bi lahko prispevali k učinkovitejši ureditvi brezplačne pravne pomoči v Sloveniji. Predlagani ukrepi bi posredno prispevali k večjemu zaupanju javnosti in strank v institut brezplačne pravne pomoči in izboljšali njegovo ureditev.
Ključne besede: brezplačna pravna pomoč, Zakon o brezplačni pravni pomoči, nevladne organizacije
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 258; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

390.
Zaščita živali v Republiki Sloveniji
Špela Turkovič Zagorc, 2019, diplomsko delo

Opis: Človek spremlja razvoj živali, njihovo spreminjanje, nastajanje in izumrtje že tisočletja. Mnogo let življenja v sožitju se je končalo s potrebami človeka in pričelo se je obdobje, ko je človek v živali videl le še hrano in vzvod preživetja. Zaradi vse boljšega razumevanja pomena in koristi živali za človeka ter tudi vloge živali v ekosistemu se odnos človeka do živali spreminja. S spremembo dojemanja pomena živali na ravni posameznika in raziskavami o posameznih vrstah živali, so se začeli spreminjati tudi zakoni, ki sedaj vse pogosteje vključujejo živali in njihovo zaščito. Na svetovni ravni, predvsem v bolj razvitih državah, so se spremembe začele dogajati v drugi polovici 20. stoletja. Slovenija pa je prvi specialni zakon na tem področju sprejela šele osem let po osamosvojitvi, natančneje leta 1999. V diplomskem delu smo tako proučevali razvoj slovenske zakonodaje na področju živali in vsebino tovrstne zakonodaje primerjali s tujo. Vendar sama zakonodaja ni dovolj za vzpostavitev odnosa prebivalcev do živali in upoštevanje zakonodaje. Za boljši vpogled v odnos prebivalcev do živali, smo pregledali tudi nekaj primerov domnevnega in dejanskega mučenja živali, ki so preko medijev v slovenski javnosti vzbudili zanimanje ali so bili obravnavani na sodišču. Državljane Slovenije smo prav tako preko ankete povprašali po mnenju o mučenju živali, kršenju in izvajanju Zakona o zaščiti živali in željah po spremembi tega zakona. Njihovo mnenje je, da so kazni v Sloveniji še zmeraj preblage.
Ključne besede: diplomske naloge, živali, zaščita živali, zakon, Slovenija
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 299; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici