| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


351 - 360 / 406
Na začetekNa prejšnjo stran32333435363738394041Na naslednjo stranNa konec
351.
352.
Pravni vidiki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Mateja Dubravčić, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Predstavljena je problematika zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je dokaj pogost način, čeprav naj bi bil uporabljen le izjemoma. Prikazano je, kako je to področje zakonsko urejeno. Podanih je nekaj teoretskih osnov delovnega prava, opredeljeni so njegovi viri, podrobneje so opisane značilnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Analiza številnih primerov sodne prakse, nanašajočih se na zaposlovanje in delo za določen čas, razkriva, da sodišča nekatera še tako jasna zakonska določila tolmačijo drugače, kot je bilo predvideno, kar omogoča delodajalcem številne zlorabe, delavce pa pogosto postavi v neenakopraven položaj. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika, namenjenega delavcem, zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ugotavljamo, da se delavci večinoma zavedajo kršitev zakonodaje, a raje ne ukrepajo, saj se bojijo za svoje službe. Zato je predlaganih nekaj konkretnih možnosti izboljšav delovnopravne zakonodaje, ki bi še bolj zaščitile delavce, delodajalcem pa še bolj omejile možnosti za morebitne zlorabe in nadaljnje kršitve.
Ključne besede: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas), zakon o delovnih razmerjih, delavec, delodajalec
Objavljeno: 01.03.2018; Ogledov: 384; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (899,54 KB)

353.
Analiza lastnosti jezika kot kompleksnega dinamičnega sistema na primerih slovenskih besedil
Maja Sokolovič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na področje, ki je v našem prostoru še precej neraziskano, to je dinamika in kompleksnost sistemov. Odločili smo se za obravnavo jezika s statističnega vidika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali v slovenskih besedilih zastopanost besed glede na njihovo pogostost sledi potenčno padajoči funkciji ter kako se skozi posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja spreminja kompleksnost besedil. Z analizo slovenskih besedil smo raziskali pogostost besed glede na njihovo pojavljanje v besedilu ter pogostost pojavljanja besed glede na njihov rang in dolžino. Posebno pozornost smo namenili tudi literarnim osebam in njihovi prepletenosti v besedilu. S pomočjo programskega jezika Python in programov OriginPro 8.5 ter Gephi smo analizirali, kako so si v teh lastnostih medsebojno podobna besedila, primerna za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje, ter izpostavili razlike in podobnosti besedil med vzgojno-izobraževalnimi obdobji. Ugotovili smo, da so si besedila znotraj ene starostne skupine za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje zelo podobna. Smo pa na podlagi pridobljenih rezultatov prav tako ugotovili, da obstajajo precejšnje razlike v strukturi besedil med starostnimi skupinami. V magistrskem delu smo tako predstavili orodje, ki bi lahko v prihodnje učiteljem zagotavljalo enostavnejšo in bolj učinkovito določanje literarnih besedil, primernih za branje v določeni starostni skupini.
Ključne besede: jezik, kompleksni sistemi, Zipfov zakon, zastopanost besed, samoorganizacija
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 530; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

354.
KRŠITEV PRAVICE NA PODLAGI 6. ČLENA EKČP V RAZMERJU DO UPORABE PRAVIL ZPP Z ANALIZO SODNE PRAKSE
Sergeja Podvršnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, torej pravico do poštenega sojenja. V navedenem odstavku je določeno, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumen roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta lahko izločena iz sojenja deloma ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti. V magistrskem delu zraven teorije predstavljamo razlage, stališča ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice glede kršitev navedenega odstavka. Najpomembnejša pridobitev z vidika Evropskega sodišča je reševanje pritožb posameznikov, preko katerih se ohranja in širi pomen človekovih pravic ter vzpodbuja oziroma prisili vlade posameznih držav sprejemati ukrepe za izboljšanje delovanja domačih institucij. Pristop Evropskega sodišča je torej kazuističen ter praviloma zahteva, da so upoštevane vse okoliščine konkretnega primera in poznavanje celotnega judikata. Ravno s tega vidika smo podrobneje predstavili novejši sodbi proti Sloveniji, in sicer Tence proti Sloveniji in Aždajić proti Sloveniji, ter še nekatere druge sodbe tako proti Sloveniji kot tudi proti drugim državam. Pravica do poštenega sojenja je ena izmed največkrat uveljavljenih kršitev s strani pritožnikov hkrati pa največ sodb zadeva prav kršitev te pravice. Slovenija je s podpisom Konvencije omogočila, da so odločbe slovenskih sodišč, na podlagi posameznih pritožb povržene presoji ESČP. Procesna jamstva glede civilnih sodnih postopkov lahko uvrstimo v dve temeljni skupini. V prvi skupini so pravice posameznika do sodišča, to je zagotovitev, da lahko posameznik doseže, da bo o njegovih pravicah odločalo sodišče. V drugi skupini pa imamo pravice posameznika v postopku, ko do njega pride. V okviru te skupine so predstavljene pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka, pravica do enakega varstva pravic, pravica do pritožbe ter pravica do sojenja v razumnem roku. V magistrskem delu je predstavljeno tudi, kako je pravica do poštenega sojenja zagotovljena skozi določila Zakona o pravdnem postopku, ter nekatere s tem povezane novosti, ki jih je prinesla novela ZPP-E. ESČP je pristojno le za odločanje o tem, ali je država kršila EKČP ali katerega od njenih protokolov, in v primeru, da nacionalno pravo države podpisnice dovoljuje le delno zadoščenje, lahko ESČP oškodovani stranki nakloni pravično zadoščenje. Države podpisnice v večini primerov upoštevajo sodbe ESČP, a se načini izvrševanja med seboj razlikujejo med drugim tudi zato, ker države izvršujejo sodbe Sodišča skladno s svojimi nacionalnimi predpisi. V zadnjem delu magistrskega dela je predstavljeno, kaj sodba Sodišča pomeni za oškodovanca v Sloveniji ter ureditev v nekaterih tujih državah, ki imajo v svojih civilnih procesnih zakonih predvideno izredno pravno sredstvo v primeru sodbe Sodišča.
Ključne besede: pravica do poštenega sojenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravica dostopa do sodišča, pravice v postopku, Zakon o pravdnem postopku, ukrepi za vzpostavitev prejšnjega stanja
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 926; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (924,62 KB)

355.
Obravnava pacienta z duševno motnjo v nadzorovani obravnavi
Manuela Rotar, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes se z duševno motnjo srečuje veliko ljudi in njihovo število z vsakim letom narašča, saj na razvoj duševne motnje vplivajo različni dejavniki. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo ima možnost obravnave v nadzorovani obravnavi, ki se izvaja na osnovi sklepa sodišča in je pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Obravnava poteka v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V diplomskem delu smo predstavili posebnosti in prednosti obravnave ter najpogostejše duševne motnje, ki se obravnavajo v nadzorovani obravnavi. Poudarili smo tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje, in ugotavljali, ali obstajajo pomanjkljivosti in slabosti vodenja bolnika v okviru nadzorovane obravnave. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili na osnovi že obstoječih pisnih virov domače in tuje strokovne literature. Ugotovili smo, da so najpogosteje obravnavane duševne motnje v nadzorovani obravnavi shizofrenija, trajne blodnjave motnje, shizoafektivna motnja, bipolarna afektivna motnja in ponavljajoča se depresivna motnja. Ker nadzorovana obravnava poteka v domačem okolju, pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti in k večji samozavesti obravnavanega bolnika. Po drugi strani pa obravnava poseže v bolnikove pravice, glede prostovoljnega zdravljenja oziroma obravnave.
Ključne besede: Zakon o duševnem zdravju, nadzorovana obravnava, skupnostna obravnava, koordinator nadzorovane obravnave, huda in ponavljajoča se duševna motnja.
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 675; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (929,58 KB)

356.
Nerazumna prizadevanja za anglizacijo slovenskega visokega šolstva
Marko Jesenšek, 2016, strokovni članek

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 22.02.2018; Ogledov: 246; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (358,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

357.
Ob zagovoru slovenščine
Dean Komel, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 22.02.2018; Ogledov: 162; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (231,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

358.
"Naš slovenski jezik je največji zaklad, kar nam jih je Bog dal" (Stanislav Škrabec)
Zoran Božič, 2016, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija, repozitoriji
Objavljeno: 22.02.2018; Ogledov: 387; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (341,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

359.
Razmišljanje o vprašanju jezika v visokem šolstvu
Majda Potrata, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 284; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (384,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

360.
"Strela skrtačena, to pa je internacionalizacija!"
Silvija Borovnik, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 353; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (330,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici