| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


331 - 340 / 406
Na začetekNa prejšnjo stran30313233343536373839Na naslednjo stranNa konec
331.
Zaznamba vrstnega reda s pregledom sodne prakse
Tamara Farazin, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo in pravni institut zemljiške knjige predstavljata na področju nepremičninskega pravnega prometa ključen dejavnik. Zemljiška knjiga s svojimi načeli, predvsem z načelom javnosti, vsakomur omogoča vpogled in pridobitev zemljiškoknjižnih podatkov o določeni nepremičnini. V povezavi z načelom javnosti, zemljiška knjiga izključuje, da bi se stranke lahko sklicevale na nepoznavanje dejanskih pravnih dejstev in pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako lahko kupec pred nakupom nepremičnine v zemljiški knjigi preveri, če je ta obremenjena s kakšno pravico, ki bi po nakupu bremenila njega (npr. hipoteka). Na prvi pogled pravni institut zemljiške knjige daje vtis, da se z vpisom in pridobitvijo določene knjižne pravice zagotovi popolno varstvo strank v zvezi s posli z nepremičninami. Poudariti moramo, da čeprav velikokrat vknjižbo v prvi vrsti pogovorno označujemo kot najpomembnejšo in morda celo kot edino vrsto vpisa, še zdaleč ni tako. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) zraven vknjižbe, kot vrste glavnega vpisa, pozna tudi predznambo, zaznambo, ter dva pomožna vpisa, plombo in poočitev. V središče svoje diplomske naloge sem postavila zaznambo vrstnega reda, saj je ta izrednega pomena v pravnem prometu z nepremičninami. Je eden izmed glavnih vpisov v zemljiško knjigo, pri katerem je najpomembnejša objava in vpis določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika. S tem z zaznambo vrstnega reda dosežemo varovanje vrstnega reda pridobitve pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, to je s trenutkom, od katerega zaznamba učinkuje. Poenostavljeno lahko povemo, da kdorkoli, ki pridobi kakršnokoli knjižno pravico za tem, ko je zaznamba že pridobila učinke, se na nepoznavanje pravnega dejstva v zvezi z nepremičnino ne more sklicevati.
Ključne besede: zaznamba vrstnega reda, vrste glavnega vpisa, zemljiška knjiga, Zakon o zemljiški knjigi.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 1063; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (570,80 KB)

332.
Varovanje osebnih podatkov pri izvajanju računovodske dejavnosti
Denis Fras, 2017, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko je zlorabljanje osebnih podatkov zelo pogosto, meja med zasebnostjo in javnostjo pa postaja vedno tanjša, zato postaja spoštovanje in upoštevanje temeljnih človekovih pravic vedno bolj pomembno. To morajo upoštevati tudi računovodski servisi pri svojem opravljanju dela, kajti večja varnost osebnih podatkov in informacij zmanjša tveganje poslovanja, kar pa posledično pomeni večje zaupanje strank v njihovo delo, manjšo možnost vdora v bazo podatkov ter manjšo možnost, da bi prišlo do neodobrenega razkritja ali izgube podatkov. Da ne bi kršili pravice osebnih podatkov si pri vsakodnevnih opravilih pomagajo z zakonodajo, predvsem z Zakonom o varovanju osebnih podatkov in varnostno politiko, katero ima vsako podjetje prilagojeno svojim specifičnim lastnostim. Varovanje osebnih podatkov pri izvajanju računovodske dejavnosti pomeni, da računovodski servis prepreči vse možnosti, da bi prišlo do sprememb, ponarejanj, razkritij, nezakonite uporabe, uničenja in kakršne koli druge spremembe osebnih podatkov in informacij. V diplomskem delu smo presojali varnost osebnih podatkov pri izvajanju računovodske dejavnosti, ki jo lahko podjetje zagotavlja z različnimi mehanizmi. Poleg dobro zastavljenih mehanizmov, največkrat imajo podjetja izoblikovano varnostno politiko, pa je zelo pomembna tudi njena implementacija in njeno spremljanje učinkovitosti in posodabljanje, saj se skozi leta informacijska tehnologija nenadno spreminja.
Ključne besede: Osebni podatki, varovanje osebnih podatkov, računovodski servis, e-računovodstvo, Zakon o varovanju osebnih podatkov
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 761; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (964,48 KB)

333.
Matura kot zaključek srednješolskega izobraževanja v sloveniji
Sara Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga teoretično obravnava maturo kot eksterno obliko zaključka srednješolskega izobraževanja v Sloveniji. Njeni zametki segajo vse do leta 1848, ko je nastopil čas avstrijskih reform, splošna matura v obliki, kakršno poznamo še danes, pa se je prvič izvedla v šolskem letu 1994/1995. V letu 2002 se je opravljanju splošne mature pridružilo tudi opravljanje poklicne mature. Osnovni razliki med omenjenima maturama se kažeta v pridobljeni izobrazbi in v možnosti nadaljnjega izobraževanja na terciarni ravni. Z uporabo deskriptivne metode smo se želeli seznaniti s pravno ureditvijo mature pri nas in tako ugotovili, da najpomembnejši pravni akt predstavlja Zakon o maturi (2007); osrednja institucija, ki skrbi za izvedbo mature pa je Državni izpitni center s sedežem v Ljubljani. Prav tako smo želeli prepoznati in izpostaviti stopnjo uspešnosti opravljanja splošne ter poklicne mature, stopnjo uspešnosti slovenskih dijakov v mednarodni raziskavi TIMSS za maturante, pa tudi ambicije, ki jih imajo maturantje po nadaljnjem izobraževanju. Z uporabo komparativne metode smo iskali vzporednice med primerljivimi evropskimi srednješolskimi sistemi in tako ugotovili, da slovenska splošna gimnazija praktično nima ekvivalenta, zaradi svoje izrazito naravoslovno-matematične usmerjenosti. Prepoznavamo nekatere slovenske strokovnjake, ki v različnih aspektih mature izpostavljajo utemeljene dvome o ustreznosti le-teh. Tako se denimo vprašajo o pravičnosti prehoda na univerzitetne študijske programe med kandidati splošne mature in kandidati poklicne mature, ki si z opravljanjem dodatnega maturitetnega predmeta omogočijo vpis v le-te; izpostavljajo problem izvajanja samo nekaterih maturitetnih predmetov (matematika in tuji jeziki na primer) na dveh ravneh zahtevnosti, prav tako prepoznavajo učinke, ki bi jih javna objava o uspešnosti srednjih šol na maturi lahko imela, nenazadnje se pa obregnejo ob samo smiselnost mature z vprašanjem, ali je možno s katero drugo, morda primernejšo obliko, zadostiti ciljem in namenom, ki so trenutno v pristojnosti mature.
Ključne besede: Matura, splošna, poklicna, Zakon o maturi, Državni izpitni center
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 553; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (363,59 KB)

334.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO: INOVATIVNA PRILOŽNOST ZA ZAPOSLOVANJE RANLJIVIH SKUPIN
Kaja Butolen, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju je v prvi vrsti predstavljen in opredeljen sam pojem socialnega podjetništva, njegov pomen za družbo in gospodarstvo, cilji in načela, področja dejavnosti, ki so v socialno podjetje vključena ter njegove pravno organizacijske oblike. V nadaljevanju predstavljam pomen socialnega podjetništva v povezavi z zaposlovanjem ranljivih skupin. Predstavljam vse ranljive ciljne skupine, najpomembnejše pa z vidika zaposlovanja v socialnih podjetjih, katere tudi podrobneje analiziram. Zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin je predstavljeno na primeru Zavoda Zadihaj, pri katerem sem preko elektronske pošte pridobila nekatere ključne podatke o zaposlenih v podjetju. Kot avtorica želim na podlagi omenjenih podatkov predstaviti njihov pogled na socialno podjetništvo in z njim povezanim zaposlovanjem ranljivih skupin na trgu dela ter deliti njihove izkušnje na podlagi prakse, ki jih imajo na tem področju.
Ključne besede: Socialno podjetništvo, Zakon o socialnem podjetništvu, zaposlovanje ranljivih skupin, dolgotrajna brezposelnost, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Objavljeno: 02.11.2017; Ogledov: 404; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

335.
Davčni postopek v luči človekovih pravic
Karolina Nina Huber, 2017, magistrsko delo

Opis: Med glavne vire proračunskih sredstev spadajo nedvomno davki, katerih pobiranje ureja davčni postopek. Država v davčnem odnosu nasproti posamezniku nastopa oblastno in pri tem mora spoštovati pravice posameznika, ki so ustavno določene. Ustava določa katalog temeljnih človekovih pravic in svoboščin, žal pa te niso kršene le v kazenskih in civilnih zadevah, ampak tudi na področju davčnega prava. Poleg Ustave RS je Slovenija zavezana spoštovati človekove pravice in svoboščine, ki so zapisane v Evropski konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve in nespoštovanje človekovih pravic in svoboščin presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa ne obravnava le zadev iz kazenskega področja ali iz področja civilnega prava, temveč tudi iz področja davčnega prava. Dejstvo je, da prihaja do kršitev tudi v zvezi z davki, zato bom v magistrskem delu raziskovala davčni postopek v luči človekovih pravic. Najprej bom predstavila Evropsko konvencijo o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropsko sodišče za človekove pravice, nadalje pa se bom osredotočila na ustavne pravice, ki so nemalokrat kršene v davčnem postopku. Za varovanje človekovih pravic in svoboščin je ustanovljen poseben organ in sicer Varuh človekovih pravic, katerega uvedbo predpisuje Ustava RS. Varuh človekovih pravic in svoboščin oziroma ombudsman je najbolj razširjena oblika neformalnega in zunaj sodnega varstva pravic posameznikov v razmerju do državnih organov. Kadar pride do kršitve, daje slovenska zakonodaja zavezancu za davek na voljo različna pravna sredstva, katerih namen je, da se kršitev odpravi in povrne morebitna škoda. Tovrstna pravna sredstva bom opredelila v predzadnjem poglavju, na koncu pa bom predstavila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s kršitvami v davčnih postopkih in odločitve sodišča. EKČP zavezuje vsako državo podpisnico, da zagotovi skladnost svoje zakonodaje in ostalih predpisov s konvencijskimi standardi, kar se posledično kaže v prilagoditvah in spremembah v sodni in upravni praksi. 
Ključne besede: davčni postopek, kršitve človekovih pravic, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice, Zakon o davčnem postopku, Evropska konvencija o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna sredstva
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 664; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (637,69 KB)

336.
Primerjava postopka prijave blagovne znamke kot intelektualne lastnine med slovenijo, izbranimi državami eu in izbranimi državami izven eu
Mojca Dolamič, 2017, diplomsko delo

Opis: Intelektualna lastnina je pojem, ki zajema različne vrste pravic, kamor uvrščamo patente, modele, znamke, avtorsko pravico ter druge pravice. Te pravice omogočajo inovatorjem in vlagateljem tržno korist od njihovih stvaritev. Zaradi velike konkurence na trgu se dandanes tržni subjekti identificirajo z znamkami, ki potrošnikom zagotavljajo zakonite, varne in zanesljive izdelke. Blagovne znamke se zaščiti z registracijo, tako v Sloveniji kot tujih državah, na naslednje načine: z nacionalno prijavo, mednarodno prijavo, evropsko prijavo ali regionalno prijavo. V primeru nedovoljenega izkoriščanja pravic intelektualne lastnine se kršitelja prijavi. Zoper le-tega se lahko sprožijo ukrepi civilne, upravne ali kazenske narave.
Ključne besede: Intelektualna lastnina, blagovna znamka, registracija blagovne znamke, kršenje blagovne znamke, Urad RS za intelektualno lastnino, Zakon o intelektualni lastnini.
Objavljeno: 23.11.2017; Ogledov: 373; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

337.
Izbor pravnoorganizacijske oblike za opravljanje podjetniške dejavnosti
Alen Jurič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo zajema in predstavlja ključne informacije ter posebnosti dveh najbolj razširjenih pravnoorganizacijskih oblik za opravljanje podjetništva v Sloveniji. Jedro dela vključuje lastnosti vsake izmed oblik v fazah od ustanovitve in delovanja do zaprtja, pri čemer so posamezni postopki podkrepljeni s pravnimi viri. Kot takšen je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ključna opora, saj določa in ureja ustanavljanje podjetij oziroma družb v Sloveniji. Zajema tudi vse pogoje in zahteve, na katere naj bi bil bodoči podjetnik pozoren pri izbiri pravnoorganizacijske oblike v povezavi z njegovimi potrebami in pričakovanji. V fazi samega poslovanja se pri posameznih oblikah pojavljajo posebnosti ter razlike, povezane s podjetnikovo osebno odgovornostjo, vodenjem poslovnih knjig, obdavčitvijo dohodka in postopki prenehanja opravljanja podjetniške dejavnosti. Marsikdo namreč brez konkretnega premisleka, zaradi hitrejše možnosti začetka opravljanja svoje dejavnosti in v izogib zapletenim uradnim postopkom pri ustanovitvi, izbere status samostojnega podjetnika. Le-to je bil naš povod za iskanje glavnih razlogov za podjetnikovo izbiro pravnoorganizacijske oblike.
Ključne besede: − Zakon o gospodarskih družbah, − samostojni podjetnik, − družba z omejeno odgovornostjo, − izbira pravnoorganizacijske oblike.
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 326; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (855,74 KB)

338.
Pogledi staršev na vzgojo v družini in zaznavanje morebitne neenotnosti
Alja Puhner, 2017, diplomsko delo

Opis: Starševstvo je proces, ki je za vsakega posameznika drugačen. Skupno življenje v družini deluje tako, da ima vsak član znotraj nje pravice in dolžnosti. Mati in oče se v vzgoji dopolnjujeta in imata enako odgovornost do otrok. Da se družina in starševstvo razvijata, se mora razvijati tudi odnos med staršema, saj je partnerski odnos sistem v družinskem sistemu. Starša morata pri vzgoji otok nastopati enotno, saj to pomeni trdnost, jasnost, zanesljivost in oporo. V vzgoji, kjer pa starša ne delujeta enotno, se le-ta hitro znajde v slepi ulici. Starša ne moreta vedno imeti enakega mnenja in enakih odločitev, zato je dobro, da tega ne pokažeta pred otrokom, ampak se podpreta in dogovorita, kako bosta naslednjič ukrepala ob podobnem dogodku. Diplomsko delo tvorita teoretični in empirični del. V teoriji je predstavljena neenotna vzgoja v družini. Opisane so vloge matere in očeta, kako delujeta kot starša in kot zakonca. Predstavljene so bistvene razlike med enotno vzgojo in neenotno vzgojo v družini. Opisali smo tudi, kakšno vlogo imajo stari starši in ločeni starši na neenotnost v vzgoji. V empiričnem delu je bilo za potrebe raziskave preverjeno, ali starši poznajo neenotno vzgojo v družini in kako ukrepajo ob zaznavi. Anketni vprašalnik je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz širše okolice Slovenije. Dobljeni rezultati so bili obdelani s programom SPSS. Pri analizi je bila posvečena posebna pozornost preverjanju razlik glede na starost, vlogo anketiranca do otroka in tip družine, v kateri živi anketiranec. Ugotovitve kažejo, da so starši seznanjeni s pojmom neenotne vzgoje, z njo pogosto spopadajo ter ob zaznavi le-te ustrezno ukrepajo. Ena izmed ugotovitev je ta, da neenotna vzgoja pri otroku pusti več negativnih kot pozitivnih posledic. Na podlagi odgovorov v anketnem vprašalniku je bilo opaženo, da imajo stari starši velik vpliv na vzgojo v družini.
Ključne besede: družina, ločitev, neenotnost, odnosi, otrok, stari starši, vzgoja, zakon
Objavljeno: 25.08.2017; Ogledov: 514; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (768,77 KB)

339.
Postopek preventivnega prestrukturiranja
Peter Papež, 2017, magistrsko delo

Opis: Postopek preventivnega prestrukturiranja je sodni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Domneva se, da obstaja verjetnost za obstoj insolventnosti, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Magistrsko delo podrobno predstavlja postopek preventivnega prestrukturiranje s pomočjo in na podlagi zakonskih določb ZFPPIPP, sodne prakse, sporazuma o finančnem prestrukturiranju, Slovenskih načel prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in predstavitev ureditve postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije, prav tako pa vključuje primerjavo z ureditvami držav članic, zunajsodnim prestrukturiranjem in prisilno poravnavo. Magistrsko delo je napisano tako, da bralcu na razumljiv in sistematičen način predstavlja obravnavano tematiko postopka preventivnega prestrukturiranja.
Ključne besede: postopek preventivnega prestrukturiranja, preventivno prestrukturiranje, sporazum o finančnem prestrukturiranju, načela finančnega prestrukturiranja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 854; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (833,41 KB)

340.
Pravice kupca v primeru nakupa blaga s stvarno napako po določbah OZ, ZVPot in Dunajski konvenciji
Simon Popič, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsaka država ima svojo nacionalno pravno ureditev, ki omogoča kupcem uveljavljanje pravic v primerih, ko pride s prodajalci do konfliktov zaradi napak, ki jih ima kupljeno blago (lahko tudi storitev). Kupec ima v primeru, da na kupljenem blagu najde stvarno napako, pravico zahtevati, da mu prodajalec blago pregleda in popravi ali zamenja. Zelo pomembno je, da je kupcu znano, po kateri zakonodajni določbi ima največ pravic in katera ga ščiti. O napaki na blagu mora kupec prodajalca obvestiti v določenem času, ki se po določbah različnih pravnih virov razlikuje, sicer s pretekom roka izgubi svojo pravico. Kupci so lahko fizične ali pravne osebe, ki imajo različne lastnosti, značaj in potrebe. Izdelki in koristi, ki jih daje izdelek ali storitev kupcu, se od kupca do kupca razlikujejo. Slovenija ima domačo in mednarodno pravno ureditev, ki sta v nekaterih ureditvah podobni, spet v drugih pa se razlikujeta. Kupci, ki so fizične osebe ali tako imenovani potrošniki (drugi odstavek 1. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), lahko svoje pravice uveljavljajo po določbi ZVPot, medtem ko lahko kupec, ki je pravna oseba, uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarnih napak po Obligacijskem zakoniku. V slovenski sodni praksi se je Dunajska konvencija v obdobju zadnjih pet let (2012-2017) uporabila štirinajstkrat.
Ključne besede: pravice kupca, prodajna pogodba, stvarna napaka, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov, Dunajska konvencija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 639; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (441,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici