| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


311 - 320 / 406
Na začetekNa prejšnjo stran28293031323334353637Na naslednjo stranNa konec
311.
PRAVNA UREDITEV FAKTORINGA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Ana Lucija Ružič, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetja se za dodatne vire vedno bolj pogosto obračajo na trg alternativnega financiranja. Ena izmed modernih oblik alternativnega financiranja je tudi faktoring. Faktoring zaradi svoje enostavnosti uporabe vedno bolj pridobiva na popularnosti, tako doma kot po svetu. Vedno bolj pogosta uporaba pa vodi tudi k novim izzivom reguliranja. V Sloveniji faktoring kot instrument kratkoročnega financiranja ni posebej urejen. Na Hrvaškem pa je ravno zaradi prednosti, ki jih faktoring ponuja in njegovi pogosti uporabi, stopil v veljavo Zakon o faktoringu. Zakon je umestil finančni instrument faktoringa v svoj pravni okvir ter s tem tudi postavil omejitve in predpise o delovanju družb pod tem zakonom. Prednosti, ki spodbujajo urejeno regulativo, so transparentnost delovanja in zaščita uporabnikov. Velika pomanjkljivost ureditve pa je omejitev rasti faktoring prometa ter omejevanje konkurence.
Ključne besede: Alternativno financiranje Faktoring Hrvaška Odstop terjatev Slovenija Zakon o faktoringu
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 740; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (740,31 KB)

312.
ODVETNIK PO LETU 1850 V SLOVENSKEM PRAVNEM PROSTORU
Tanja Belina, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavila razvoj odvetništva na Slovenskem po letu 1850. Zaradi boljšega in celostnega vpogleda bralca sem uvodoma opisala še zametke in razvoj do tega leta. V prvem delu sem se osredotočila na začetek razvoja, tj. od antične dobe, urejenosti v habsburški monarhiji, do sprejema pomembnega predpisa za odvetništvo leta 1868 – Odvetniški sodni red. Na Slovenskem Odvetniški sodni red pomeni pomembno prelomnico, saj predstavlja začetek organiziranega delovanja odvetništva. Kot »žrtev« oblastnih predpisov o podeljevanju advokature lahko izpostavim dr. Franceta Prešerna, kar sem povzela v posebej njemu namenjenem poglavju. Od reda dalje so se zakoni na tem področju spreminjali in dopolnjevali. V Sloveniji trenutno velja Zakon o odvetništvu iz leta 1993, z nadaljnjimi spremembami. Zadnja takšna sprememba je bila 30. 6. 2016. Ker vsakokratna družbeno-politična klima odločilno vpliva na predpise in odseva smernice oblasti, sem za obdobje med in po svetovnima vojnama na kratko povzela in opisala zakone, saj so pomembno vplivali na stopnje razvoja odvetništva vse do današnje stopnje. Prav tako je za odvetnika pomembno, da se vseskozi izobražuje, pozna osnove komuniciranja in nastopanja ter da s svojim vedenjem in ravnanjem ne škoduje ugledu odvetništva. Njegovo celostno podobo zaokrožuje tudi njegova retorika, pravila o posredovanju dovoljenih informacij o primerih in način oblačenja, kar sem predstavila v drugem delu te naloge. Odvetnik ni ločen od ostalega družbenega življenja, ampak je še kako vpet v človekovo življenje. Vsled tega so nekateri v pravu izobraženi pesniki in pisatelji na podlagi pravne prakse dobili dober vir za svoja literarna dela. Pomembno osebnost v advokaturi je predstavljala dr. Ljuba Prenner, ki je bila odvetnica in pisateljica. Njo in nekaj nam bolj poznanih in vidnejših literatov sem predstavila v zadnjem delu te naloge.
Ključne besede: odvetništvo, habsburška monarhija, Odvetniški sodni red, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna, Zakon o odvetništvu
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 538; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

313.
VLOGA NAROČNIKOV V PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Janez Kravcar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo naročnikov v pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Predstavljena je zakonska ureditev tega področja in sicer v zaporedju, kot pravno varstvo ureja zakon in kot dejansko poteka v praksi. Uvodoma je kratko pojasnjen namen javnega naročanja, zakonodaja, ki ga ureja in osnovni instituti javnega naročanja, enako velja za pravno varstvo v javnem naročanju. Nadalje sledi predstavitev celotnega postopka pravnega varstva pri javnem naročanju, ki se deli v na dve stopnji. Na prvi stopnji odloča naročnik, ki na drugi stopnji postane stranka v postopku, kjer odloča Državna revizijska komisija. Kot podlaga za uveljavljanje pravnega varstva, torej za vložitev zahtevka za revizijo, je opredeljeno nezakonito ravnanje naročnika v postopku izvajanja posamičnega javnega naročila. Za predrevizijski postopek so opredeljeni roki za vložitev zahtevka za revizijo, posledice vložitve, možnost umika ter ostale procesne aktivnosti strank. Predstavljeno je ravnanje naročnika z vloženim revizijskim zahtevkom, od njegove preverbe do identifikacije aktivne legitimacije ter obveznosti posredovanja izbranemu ponudniku v posebnih situacijah. V zvezi z odločitvijo naročnika so opredeljeni roki za njeno izdajo, pregled situacije, ko naročnik ne izda odločitve ter opredelitev možnosti nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku. V predstavitvi revizijskega postopka gre za opredelitev ravnanj Državne revizijske komisije v zvezi z vloženim revizijskim zahtevkom. Nadalje so opredeljeni še postopek s pritožbo, odločanje o stroških, določanje višine taks, sodno varstvo ter izjeme od pravnega varstva. V sklepu diplomskega dela pa sta obravnavani hipotezi in sicer glede ustreznosti slovenske ureditve pravnega varstva pri javnem naročanju glede na evropsko direktivo ter glede hitrosti odločanja.
Ključne besede: javno naročanje, pravno varstvo, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, Državna revizijska komisija
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 481; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (555,62 KB)

314.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu
Betty Časar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu. Lastninska pravica velja za osrednjo pravico stvarnega prava v vseh obravnavanih pravnih redih. Svojemu imetniku zagotavlja najširša upravičenja, med katerimi je tudi upravičenje do pravnega razpolaganja s stvarjo. Lastnik je tisti, ki lahko svojo lastninsko pravico na stvari prenese na drugo osebo. V tem primeru govorimo o pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, ki v praksi velja za najpomembnejši in najpogostejši način pridobitev lastninske pravice, tudi na nepremičninskem področju. V obravnavanih pravnih redih poznamo, poleg prvanoposlovne pridobitve lastninske pravice, še druge načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. Kot klasične pravne temelje za pridobitev lastninske pravice lahko v nadaljevanju označimo zakon, odločbo državnega organa in dedovanje. V slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu ima v pravnem prometu nepremičnin izjemno pomembno vlogo tudi zemljiška knjiga, ki je v prvi vrsti pomembna z vidika pridobitve lastninske pravice, saj predstavlja pridobitni način v okviru pravnoposlovnih pridobitev. Na drugi strani pa ima zemljiška knjiga posebno funkcijo pri zagotavljanju publicitete. V magistrskem delu je predstavljen institut pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v vsakem posameznem pravnem redu posebej, najprej v slovenskem, potem v avstrijskem in na koncu v nemškem pravnem redu. V vseh obravnavanih pravnih redih so izpostavljeni in analizirani načini pridobitve lastninske pravice na nepremičninah in pri tem predstavljeni temeljni pravni akti in pravna pravila. V zaključnem delu magistrskega dela je opravljena primerjalnopravna analiza, kjer je poudarek namenjen primerjavi slovenske, avstrijske in nemške pravne ureditve instituta pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. V tem okviru so izpostavljene podobnosti in morebitna odstopanja, ki so bila ugotovljena pri primerjavi obravnavanih pravnih ureditev.
Ključne besede: Lastninska pravica, nepremičnina, pravni naslov, pridobitni način, pravni posel, zakon, odločba državnega organa, dedovanje, zemljiška knjiga.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 619; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (781,78 KB)

315.
SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA V STAVBNO ZEMLJIŠČE
Gregor Premrl, 2016, diplomsko delo

Opis: Namembnost zemljišča nam pove, ali je gradnja na zadevajoči površini dovoljena ali ne. Veliko ljudi vidimo graditi hiše, vendar pa vsi tega ne morejo storiti, saj jih pri tem ovira prav namembnost zemljišča, ki je določena v prostorskih aktih občine. V kolikor parcela oziroma zemljišče ni gradbeno, moramo za gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, še pred tem pa moramo na občino vložiti vlogo za spremembo namembnosti zemljišča. V postopku obravnave zadevne vloge občina le-to preuči in v primeru odobritve sledi sprememba prostorskih planov in območij stavbnih zemljišč. Po opravljenem postopku je potrebno plačati odškodnino, ki pa se je od spremembe ZKZ-ja (Zakona o kmetijskih zemljiščih) v letu 2012 drastično zmanjšala. Cilj diplomskega dela je, opisati, kako iz nezazidljivega oziroma kmetijskega zemljišča spremeniti namembnost v zazidljivo oziroma stavbno zemljišče. Predstavil bom tudi postopek spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče, ki zajema, na kaj mora biti vlagatelj pred oddajo vloge pozoren, kje lahko pridobi potrebne informacije in katera dovoljenja potrebuje. Obravnavana bo tudi enačba za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti in druge pomembne stvari za zadevno spremembo.
Ključne besede: namembnost, prostorski akti občine, sprememba namembnosti, Zakon o kmetijskih zemljiščih, odškodnina za spremembo namembnosti
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 8758; Prenosov: 1429
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

316.
POJASNILNA DOLŽNOST ZDRAVNIKA ANESTEZIOLOGA
Matej Koželj, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o medicinsko-pravnih pogledih na pojasnilno dolžnost zdravnika anesteziologa in analizira dejavnike, ki vplivajo na njo. Analiza je opravljena glede na slovensko zakonodajo, v kateri je izpostavljen Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) in prakso opisane doktrine v skladu z anesteziološkimi standardi. Vključuje določene globalne poglede in možne rešitve za izboljšanje dejanske realizacije v praksi. Predstavljeni so etični, pravni in strokovni vidiki pojasnilne dolžnosti in nanjo vezane zavestne privolitve ali odklonitve zdravljenja. Ob enem predstavlja konstruktivno kritiko na zdravstveni sistem in samo politiko ter služi splošnemu ozaveščanju. Predstavlja specializirano obliko pravice do samoodločanja, ki je odraz človekove avtonomnosti. V diplomskem delu so predstavljeni, zapleti, posebni primeri in stik s sodno prakso povezano z odgovornostjo poklica zdravnika anesteziologa. Izpostavlja se aktualen problem nedoločenosti časovnega okvira pojasnilne dolžnosti povezane s kadrovsko in prostorsko stisko v bolnišnicah. K diplomski nalogi so priloženi privolitveni obrazci, ki se predložijo pacientu za veljavno privolitev v postopek zdravljenja z anestezijo.
Ključne besede: pojasnilna dolžnost, anesteziologija, Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), avtonomnost pacienta, medicinska etika, zavestna privolitev, zavrnitev zdravljenja, privolitveni obrazec
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 686; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

317.
Pogojna odložitev kazenskega pregona po ZKP
Sonja Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava institut pogojne odložitve kazenskega pregona, kot ga opredeljuje veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Za uvodom diplomskega dela so predstavljena načela, ki zadevajo začetek kazenskega pregona, selekcijski mehanizmi zadev za kazenski pregon, izpostavljen je pojem odvračanja kazenskega pregona, konsenzualnost v kazenskem postopku ter vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku. V osrednjem delu naloge je obravnavan pojem in temeljne značilnosti pogojne odložitve kazenskega pregona (razvoj, uporaba, kriteriji instituta, vrsta in izbira nalog, postopek, pravice oškodovanca, ...). Predstavljene so posebnosti rabe tega instituta pri mladoletnikih. Pogojna odložitev kazenskega pregona je institut kazenskega postopka, ko sme državni tožilec za določena kazniva dejanja s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. v nalogi je opravljena pravna analiza določil ZKP o odložitvi kazenskega pregona in Splošnih navodil za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Tej analizi slovenske kazensko procesne zakonodaje sledi primerjava nemške pravne ureditve odvračanja kazenskega pregona v nemškem Zakonu o kazenskem postopku. Med alternativnimi oblikami kazenskega pregona državni tožilci pogosto uporabljajo tudi institut poravnavanja, zato je v delu opredeljena tudi razmejitev med pogojno odložitvijo kazenskega pregona ter poravnavanjem. Na podlagi teoretične obravnave je nato opravljena še analiza uspešnosti uporabe instituta pogojne odložitve kazenskega pregona v slovenski tožilski praksi, prednosti in slabosti tega instituta, hkrati so podani predlogi za izboljšanje in večjo uporabo instituta v prihodnosti.
Ključne besede: Načelo oportunitete, konsenzualnost, Zakon o kazenskem postopku, kaznivo dejanje, pogojna odložitev kazenskega pregona, državni tožilec, oškodovanec, osumljenec.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1705; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (464,33 KB)

318.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI PO ZAKONU O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV (ZZSDT)
Kaja Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Predstavljene so bistvene začilnosti delovn pravne zakonodaje v RS ter osnovne značilnosti zakonodaje EU a področju zaposlovanja tujcev. V RS je od 1. 9. 2015 to področje na novo urejeno z ZZSDT.
Ključne besede: delovnopravna zakonodaja, prost pretok delavcev, Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), zaposlovanje tujcev, zlorabe
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 541; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (765,62 KB)

319.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA
Ana Zdešar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti različna tolmačenja Zakona o delovnih razmerjih v delu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi je eno najpomembnejših vprašanj delovnega prava in namenjeno mu je veliko pozornosti. Delodajalci morajo imeti na voljo možnosti, da število zaposlenih in delovna mesta prilagajajo trenutnim potrebam na trgu, saj je od tega odvisno poslovanje podjetja. Izguba zaposlitve je praviloma za delavca izguba edinega vira dohodka za preživetje ali preživljanje njegove družine, zato zakon v svojih določbah ureja tudi zaščito delavca, ki je v tem primeru bolj ranljiv od delodajalca. Osvetliti bi želeli tudi pozitivne in negativne posledice veljavnega zakona v smislu prevelike zaščite delodajalca, kar je lahko v škodo delavca. Zanima nas izvajanje oz. tolmačenje zakona v različnih sodnih primerih, ki jih bomo pregledali, predvsem pa se bomo osredotočili na odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Ravno tako se bomo osredotočili na primerjavo pravic in zaščite delavca v institutu odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov v primerjavi z drugimi državami članicami EU.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih, odpoved iz poslovnega razloga, individualna odpoved, sodna praksa.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (504,11 KB)

320.
SPODBUJANJE RAZVOJA TURIZMA V OBČINI ŽALEC
Ana Ribič, 2016, diplomsko delo

Opis: Turizem je ena najpomembnejših in najhitreje rastočih gospodarskih panog. Močno je vpet v družbeno in ekonomsko okolje, saj je tesno povezan z vsemi dejavnostmi sodobnega človeka. V uvodu diplomskega dela sem opredelila turizem, vplive turizma na nacionalno gospodarstvo, družbo in naravno okolje ter sodobne trende in napovedi za turizem z namenom, da poudarim razloge, zaradi katerih država posega na področje turizma in ga opredeljuje kot strateško gospodarsko panogo. V drugem delu sem predstavila kratek pregled razvoja slovenskega turizma, Zakon o spodbujanju razvoja turizma, organiziranost slovenskega turizma in deležnike, ki sodelujejo pri strateškem načrtovanju slovenskega turizma. V tretjem delu sem se osredotočila na vlogo občin pri spodbujanju razvoja turizma, v zadnjih dveh poglavjih pa sem predstavila, kako v Občini Žalec razvijajo turizem.
Ključne besede: Zakon o spodbujanju razvoja turizma, načrtovanje turizma, organiziranost turizma, Občina Žalec, javni interes, javni zavod
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 600; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (769,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici