| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


301 - 310 / 408
Na začetekNa prejšnjo stran27282930313233343536Na naslednjo stranNa konec
301.
INKRIMINACIJA POSEBNE VRSTE GOLJUFIJE, STORJENE PRI OPRAVLJANJU GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Eva Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji predstavlja pereč problem. Škoda, ki je z njo povzročena, je ogromna. Pojavljajo se vedno nove in kompleksnejše oblike, kar močno otežuje odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Zaradi slednjega se je v kazenski zakonodaji pojavila potreba po inkriminaciji specialne oblike goljufije, storjene pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Glavni namen inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije je bil razcvet goljufivih poslovnih praks in spoznanje, da z obstoječim kaznivim dejanjem goljufije ni mogoče zajeti zakonskih znakov goljufivega namena po sami sklenitvi posla. Kar je pomenilo, da storilec ni deloval z goljufivim namenom in ga ni bilo mogoče inkriminirati. Poslovna goljufija je bila tako pomembna pridobitev, saj je zakonodajalec z določitvijo tega kaznivega dejanja omogočil goljufijo tudi v fazi izvajanja posla. Bistvo poslovne goljufije je, da nastopi med subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Zato na tem mestu večkrat govorimo tudi o odgovornosti pravne osebe, če je pridobila protipravno korist iz kaznivega dejanja in je bistveno prispevala k storitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba. Razlaga kaznivega dejanja poslovne goljufije predstavlja osrednjo tematiko diplomskega dela. Ker kaznivo dejanje poslovne goljufije spada med najpogostejša kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, je v prvem poglavju diplomskega dela predstavljena tudi gospodarska kriminaliteta. Z omenjeno problematiko se ukvarja veliko institucij, saj je preprečevanje in odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj osrednjega pomena. Pomembno je, da se dosledno sledi zakonodaji in da se kazenski postopek izvede dosledno in čim hitreje, zato je zadnji del diplomskega dela posvečen samemu poteku kazenskega postopka in opisu vseh njegovih faz. Konec diplomskega dela je opremljen s primerom poslovne goljufije. Prikazan je primer kaznivega dejanja iz prakse.
Ključne besede: poslovna goljufija, goljufija, gospodarska kriminaliteta, kazenski postopek, predkazenski postopek, kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, odgovornost pravnih oseb, preprečevanje in odkrivanje gospodarske kriminalitete.
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 747; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

302.
MANAGEMENT CELOVITEGA UPRAVLJANJA STAVB
Simon Fleisinger, 2016, diplomsko delo

Opis: Upravljanje stavb zahteva izjemno široko paleto znanj s tehničnega, pravnega in ekonomskega področja. V diplomskem delu opredeljujemo upravnika stavbe kot naprednega vodjo, ki lahko na dolgi rok z dodatnim znanjem in razumevanjem osnovnih dejstev managementa celovitega upravljanja stavb, t.i. »facility managementa«, lastnikom nepremičnin bistveno zniža obratovalne in vzdrževalne stroške ter jim oplemeniti premoženje. Napreden vodja, t.i. »facility manager«, ne upošteva samo zakonskih predpisov, temveč pripravi kratkoročne in dolgoročne načrte za vse stavbe. Pri svojem delu potrebuje ustrezno kadrovsko zasedbo, ki mora poznati in razumeti vse procese znotraj organizacije. Sodeluje z notranjimi in zunanjimi zaposlenimi ter jih neprestano usmerja in nadzira. Napreden vodja si pri svojem delu pomaga z naprednimi programi in aplikacijami, ki mu omogočajo natančen pregled aktivnosti (npr. čiščenje stavb, hišniška opravila, varovanje okolice in stavb, skrb za požarno varnost, upravljanje kotlovnic, razna vzdrževalna dela, popravila, obnove itd.) za namen celovitega upravljanja stavbe ter izvršuje nadzor nad njimi. Slednje bomo v diplomskem delu pobližje predstavili na praktičnem primeru in podali konkretne predloge, kako olajšati delo upravnikov in postati konkurenčnejši na trgu.
Ključne besede: gradbeništvo, upravljanje stavb, vzdrževanje stavb, stanovanjski zakon, stvarnopravni zakon, pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, človeški viri, razvoj upravljanja stavb
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1149; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

303.
SODELOVANJE POLICIJE IN DRŽAVNIH TOŽILCEV PRI ODKRIVANJU IN PREGONU GOSPODARSKEGA KRIMINALA
Albin Žel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje gospodarski kriminal, ki je pereč problem tudi v Sloveniji. Gospodarski kriminal predstavlja kazensko-pravni problem in ogroža delovanje pravne države, mednarodno konkurenčnost države in njen gospodarski razvoj ter povečuje družbeno-socialno neenakost. V prvem delu diplomskega dela sem opredelil pojem, delitev, oblike gospodarskega kriminala ter predstavil institucije oziroma pristojne organe odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, hkrati sem opredelil organizacijo in vlogo policije in državnih tožilcev, ter se v nadaljevanju osredotočil na odnos med policijo in državnim tožilstvom pri odkrivanju in pregonu storilcev gospodarskega kriminala. Skozi diplomsko delo sem predstavil težave, s katerimi se pri svojem delu srečujeta policija in državno tožilstvo, ter prav tako povzel potek sodelovanje med obema organoma. Policija in državni tožilci se pri odkrivanju in pregonu gospodarskega kriminala srečujejo z vrsto ovir in pomanjkljivostmi, zato se v praksi pojavlja veliko vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin iz leta 2010, je sodelovanje med obema organoma še bolj podrobno opredelila in določila obseg nalog medsebojnega sodelovanja. Katere težave oziroma pomanjkljivosti se ob medsebojnem sodelovanju med državnimi tožilci in policijo pojavljajo, sem skušal raziskati in predstaviti v diplomskem delu.
Ključne besede: gospodarski kriminal, gospodarska kriminaliteta, policija, državni tožilec, sodelovanje, Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik, Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 596; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (286,07 KB)

304.
PREBIVANJE IN DELO TUJCEV
Dolores Batič, 2016, diplomsko delo

Opis: Migracije so zakonite, kadar tujci pridejo in prebivajo v določeni državi v skladu s pravnim redom oz. predpisi države. Zakonite migracije potekajo največkrat iz ekonomskih razlogov pa tudi iz drugih razlogov. V iskanju boljših ekonomskih pogojev se migrantom v državi gostiteljici pogosto pridružijo še družinski člani. Področje migracij je urejeno z nacionalno zakonodajo, primarno in sekundarno zakonodajo EU ter z drugimi mednarodnimi obveznostmi, ki zavezujejo države. V Sloveniji položaj vstopa in prebivanja tujcev ureja Zakon o tujcih, ki je bil v obdobju samostojnosti Slovenije večkrat spremenjen in usklajen z evropskim pravnim redom. Tudi področje dela tujcev v RS ureja poseben zakon, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev. Splošno načelo v EU je svoboda gibanja. Državljani EU za vstop v RS ne potrebujejo vizuma ali dovoljenja za prebivanje, temveč samo veljaven dokument, na podlagi katerega lahko vstopijo v RS ne glede na razlog prebivanja. Do teh mesecev lahko prebivajo na ozemlju države članice že samo na podlagi dejstva evropskega državljanstva. Po poteku dovoljenega prebivanja pa morajo pri pristojni upravni enoti prijaviti prebivanje. Državljanu EU se prijava prebivanja lahko zavrne, če bi njegovo prebivanje pomenilo resno in dejansko nevarnost za javni red in varnost. Tudi za družinske člane državljanov EU, ki so tretji državljani, zakonodaja predvideva lažje pogoje za ureditev statusa tujca v RS, saj lahko, če v RS prebivajo zakonito, vlogo za prvo dovoljenje za prebivanje vložijo po vstopu v RS. Državljani EU, kot tudi njihovi družinski člani, imajo prost dostop do trga dela v RS in lahko nastopijo delo zgolj na podlagi prijave v socialno zavarovanje. Določene omejitve veljajo v času prehodnega obdobja za hrvaške državljane. Nasprotno za državljane tretjih držav in njihove družinske člane veljajo drugačna pravila. Državljani tretjih držav za vstop v RS potrebujejo vizum, razen, če so državljani držav, za katere v skladu s pravnim redom EU, vizum ni potreben. Če želijo v RS prebivati iz enega od upravičenih razlogov, pa morajo pred vstopom v RS pridobiti prvo dovoljenje za prebivanje, enako velja za njihove družinske člane. Državljanom tretjih držav se dovoljenje za prebivanje zavrne že, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu. Tretji državljani, ki v RS prihajajo iz ekonomskega razloga, si morajo pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo je dovoljenje za začasno prebivanje in delo, ki tujcu omogoča da vstopi, prebiva in dela v RS. Tretji državljani, razen državljanov BIH, za delo v RS ne potrebujejo več delovnega dovoljenja, temveč upravna enota v postopku izdaje enotnega dovoljenja, po uradni dolžnosti, pridobi soglasje zavoda, glede na vrsto zaposlitve ali dela. Zavod lahko soglasje umakne, če tujcu zaposlitev preneha.
Ključne besede: tujci, vstop v RS, prebivanje, delo, Zakon o tujcih (ZTuj-2), Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (456,11 KB)

305.
ZAGOTAVLJANJE PRAVICE PACIENTA DO PRIMERNE, KAKOVOSTNE IN VARNE ZDRAVSTVENE OSKRBE - VIDIK MEDICINSKE SESTRE
Petra Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sprejem Zakona o pacientovih pravicah še ne zagotavlja visoke stopnje uresničevanja pravic pacienta na dejanski ravni. Pacienti so kot osebe, podvržene zdravstveni oskrbi, dejansko v drugačnem položaju kot izvajalci le-te, saj jim je na prvem mestu skrb za ugoden izid zdravstvene oskrbe. V diplomskem delu smo predstavili pomen zagotavljanja pacientove pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe z vidika izvajalca zdravstvene nege in z raziskavo ugotavljali zavedanje oz. poznavanje te pravice s strani članov negovalnega tima. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na metodi kvantitativnega raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz štirih sklopov vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je potekala v enem od javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji v mesecu juliju 2016. V raziskavi je sodelovalo 55 naključno izbranih članov negovalnega tima, ki so zaposleni na različnih oddelkih javnega zdravstvenega zavoda. Rezultati: Ugotovili smo, da se anketiranci zavedajo pomena primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki jo v zdravstveni oskrbi tudi dejansko zagotavljajo. Do nje imajo pozitiven in profesionalen odnos, ki temelji na znanju in upoštevanju strokovnih in etičnih standardov. Člani negovalnega tima zagotavljajo pacientom primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Zlasti na področju varne zdravstvene oskrbe pa si želijo dodatnega izobraževanja. Sklep: Pacienti lahko upravičeno pričakujejo, da bodo izvajalci zdravstvene oskrbe proaktivno delovali v smislu uresničevanja oz. zagotavljanja njihovih pravic. Samo na takšen način je mogoče vzpostaviti partnerski odnos, ki lahko vodi v izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in ugodnejše učinke zdravljenja.
Ključne besede: pacientove pravice, zakon o pacientovih pravicah, kakovostna zdravstvena oskrba, varna zdravstvena oskrba, primerna zdravstvena oskrba, medicinska sestra.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 714; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

306.
Enostarševska družina v Sloveniji in ameriški zvezni državi Teksas
Urša Šuštar, 2016, diplomsko delo

Opis: Družina je skupnost očeta in matere, katere jedro je njun otrok. Včasih pa se zgodi, da ta skupnost preneha obstajati in tako nastane enostarševska družina. Ta je sestavljena iz enega starša in otroka ali več otrok, včasih se zgodi celo, da ta starš prevzame nase celotno preživljanje, vzgojo in skrb za otroka, in tako postane samohranilec. V Sloveniji in v ZDA je čedalje več mater samohranilk, v izjemnih primerih pa tudi očetov samohranilcev. Razlogi za nastanek enostarševske družine so različni: starša se lahko ločita, razideta ali pa eden njiju umre. Ti razlogi so v Sloveniji in ZDA skoraj enaki, s posebnimi značilnostmi, ki jih opredeljujejo kot razloge za nastanek enostarševske družine. Ko družina »razpade« in ostane otrok z enim od staršev, za drugega starša prav tako nastanejo določene pravice in obveznosti. Starša se lahko sporazumeta o pravicah in obveznostih glede vzgoje in nege otroka. Če takšen sporazum ni mogoč, pri tem pomaga sodišče, ki odloči o vzgoji, varstvu in negi otrok, odloči pa tudi o stikih oziroma obiskih tistega starša, kateremu ni dodeljeno skrbništvo nad otrokom. Pri določanju vseh teh pravic in obveznosti mora vedno paziti na to, da odloča v korist otroka – to je sodišču glavno vodilo. Glavni problem enostarševskih družin je težak finančni položaj, saj so te družine pogosto prikrajšane, še zlasti takrat, ko otrok ne dobiva preživnine. Zato državi skrbita, da enostarševskim družinam omogočita čim več ugodnosti in pravic. Delež teh se namreč vztrajno povečuje. V Sloveniji je pojem enostarševske družine povezan z zakoni, ki jim dajejo različne pravice, kot so npr. otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč za nego otroka, preživnina itd. Glavni zakoni v Sloveniji na tem področju so: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (oz. ZZZDR), Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (oz. ZSVD) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (oz. ZSVP). V Teksasu so področje družine in s tem tudi pravice enostarševske družine urejeni v »Texas Statutes«, ki je sestavljen iz več zakonikov, glavna pri obravnavi pravic enostarševskih družin pa sta »Family Code« in »Penal Code«. Najpomembnejše je, da obe državi skrbita, da so otrokova korist in njegovi interesi na prvem mestu.
Ključne besede: enostarševska družina, družina, samohranilka, samohranilec, otrok, korist otroka, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, preživljanje, preživnina, ZDA, Teksas, ločitev
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 993; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

307.
PRESTRUKTURIRANJE Z IZČLENITVIJO NA PRIMERU DRUŽBE X
Pavlina Kirbiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Družbe se odločajo za postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo iz različnih razlogov. Najpogosteje so ti razlogi krepitev fokusa poslovne strategije, del načrta združitve/prevzema, izboljšanje pretoka informacij in pridobitev boljšega dostopa do kapitalskih trgov ali pa zaradi upoštevanja direktiv kot v našem primeru družba X. Veliko je takšnih družb, ki se za postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo odločijo zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej opredelili krizo družb in njene značilnosti. Krizo smo opredelili in predstavili njene vrste, simptome in opozorilna znamenja krize na katera morajo biti družbe in njihovi nadrejeni pozorni, da bi jih lahko pravočasno zaznali in pravilno ukrepali. Nadalje smo predstavili pravni vidik izčlenitve in primerjavo med slovensko zakonodajo in zakonodajo Evropske unije na področju izčlenitve. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili metodo prestrukturiranja. Opredelili smo koncept prestrukturiranja in vlogo, predstavili načrt finančnega prestrukturiranja in opisali kaj vse je potrebno za učinkovito izvedbo prenove podjetja s postopkom prestrukturiranja. Predstavili smo vsebino izčlenitvenega postopka. V empiričnem delu smo predstavili in proučili postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo na primeru družbe X, d.d. Družbo smo predstavili in opredelili pojem družbe. Opisali smo razloge za spreminjanje organizacije, vrste sprememb v njej in zaporedje dogodkov pred nastopom krize. Prestrukturiranje z izčlenitvijo smo na praktičnem primeru proučili, predstavili vzroke za izčlenitev družbe, zapisali pozitivne posledice le tega in predstavili izčlenjeno družbo- podjetje XY, d.o.o. V empiričnem delu smo primerjali postopek izčlenitve v Sloveniji, Evropski uniji in na Kitajskem. Zapisali smo temeljne razlike in podobnosti v postopku izčlenitve med njimi. Ugotovili smo, da je postopek izčlenitve postopek, ki se uporablja tako v Sloveniji, v Evropski uniji in tudi na Kitajskem. Postopka se je potrebno lotiti zelo skrbno in natančno, saj je analiza in skrbna priprava gradiva vpliva na uspešnost postopka. Za družbo postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo predstavlja pomembno prelomnico v njegovem poslovanju in pomembno vpliva na poslovanje družbe in njen nadaljnji obstoj.
Ključne besede: kriza v družbi, postopek prestrukturiranja z izčlenitvijo, izčlenitev, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o gospodarskih družbah, družba X, d.d., družba XY, d.o.o.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 571; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

308.
UVELJAVLJANJE BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI V PRIMERU RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZE
Nina Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Sklenitev zakonske zveze je svobodna odločitev vsakega posameznika. Za njeno ohranitev je potrebno veliko medsebojnega spoštovanja, zaupanja, prilagajanja in ne nazadnje truda. Tempo sodobnega življenja zakonce vedno bolj postavlja na preizkušnjo in pogosto se zlomijo pod pritiski različnih življenjskih situacij. Razveza zakonske zveze zagotovo spada med najbolj stresne dogodke, saj morata zakonca reševati tako osebne težave razveze, kot tudi vprašanja otrok in njihovih pravic, če so ti prisotni. Pri postopku razveze zakonske zveze si vedno več ljudi zaradi slabega socialnega in finančnega položaja težko privošči odvetniške storitve. Slovenija tako s sistemom brezplačne pravne pomoči uresničuje svojo ustavno pravico, ki izhaja iz načela socialne države in pravice do enakosti pred zakonom ter s tem državljanom zagotavlja dejansko in učinkovito izvrševanje pravic do sodnega varstva. V diplomskem delu je predstavljena uveljavitev brezplačne pravne pomoči v primeru razveze zakonske zveze. V Sloveniji je po statističnih podatkih vedno več postopkov razvez zakonskih zvez in razslojevanje državljanov na revne in bogate je vedno bolj izrazito, zato je glavni namen naloge celovito, natančno in podkrepljeno s sodno prakso predstaviti sistem brezplačne pravne pomoči v primeru razveze zakonske zveze ter prispevati k zavedanju pomembnosti instituta v postopkih razveze. V diplomskem delu je poudarek predvsem na normativni ureditvi v Zakonu o brezplačni pravni pomoči in predstavitvi stanja na področju brezplačne pravne pomoči v primeru razveze zakonske zveze pri nas, v primerjavi z dvema izbranima državama Evropske unije. Za kakovostno predstavitev instituta so potrebne prave informacije, ki jih je mogoče pridobiti le neposredno od strokovnih služb za brezplačno pravno pomoč pri sodišču, zato so v diplomskem delu izpostavljena tudi spoznanja, izoblikovana iz interpretiranih podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika in ključna spoznanja ter ugotovitve, ki so bili pridobljeni skozi celotno delo.
Ključne besede: brezplačna pravna pomoč, zakon o brezplačni pravni pomoči, razveza zakonske zveze, sporazumna razveza zakonske zveze, razveza na podlagi tožbe, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pravice otrok
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 780; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

309.
Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter njun medsebojni odnos
Tamara Ilić, 2016, diplomsko delo

Opis: Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj sta v pristojnosti dveh različnih, samostojnih organov – policije kot organa odkrivanja in državnega tožilstva kot organa pregona kaznivih dejanj. Oba delujeta z istim ciljem uspešnega boja proti kriminaliteti, kar jima omogočajo zakonsko natančno določena pooblastila, na podlagi katerih opravljata vsak svoje aktivnosti. Stičišče obeh funkcij je t. i. predkazenski postopek, katerega subjekt je poleg policije in državnega tožilstva tudi preiskovalni sodnik. Predkazenski postopek kot prva faza predhodnega postopka se začne, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Subjekti predkazenskega postopka pri tem opravljajo t. i. predprocesna dejanja. Policija, ki največkrat prva izve za storjeno kaznivo dejanje, opravlja v predkazenskem postopku operativno˗taktično dejavnost, z namenom, da bi odkrila kaznivo dejanje in njenega storilca ter zbrala dovolj informacij, ki so državnemu tožilcu potrebne za odločitev ali bo sprožil kazenski pregon ali da kaznivega dejanja ne bo preganjal. Poleg neformalnih dejanj opravlja policija tudi nekatera formalna dejanja, ki lahko imajo dokazno vrednost v kazenskem postopku. Dominus litis predkazenskega postopka je državni tožilec, saj mora biti obveščen o vseh kaznivih dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, policijsko preiskovanje pa sme usmerjati z navodili, mnenji in predlogi. Preiskovalni sodnik v predkazenskem postopku vse bolj nastopa kot sodnik garant in ne kot aktiven preiskovalni organ. Odloča o izvedbi preiskovalnih dejanj policije ali o uporabi ukrepov, s katerimi policija posega v človekove pravice in svoboščine. Končni izid predkazenskega postopka je tako odvisen od skupnega dela vseh njegovih subjektov. Medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem se vzpostavi v predkazenskem postopku, predvsem pri kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, pri organiziranem kriminalu in pri težjih kaznivih dejanjih splošne kriminalitete. Zakon o kazenskem postopku ga ureja kot usmerjanje predkazenskega postopka, vendar ima širši pomen. Je zbir vseh možnih interakcij med policijo in državnim tožilcem v predkazenskem postopku. Policisti in državni tožilci se pri njihovem skupnem delu soočajo z nekaterimi težavami, ki med drugim izhajajo iz raziskave Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in ki vplivajo na uspešnost policijskega preiskovanja kaznivih dejanj, kot so npr. slabo obrazloženi predlogi policistov, slabo obrazložene tožilčeve zahteve, nezadostno povratno informiranje policistov o zadevah, ki jih usmerja državni tožilec, slaba komunikacija med policisti in tožilci. Predkazenski postopek kot ga poznamo danes, je bil vzpostavljen leta 1967. Številne spremembe prvega slovenskega Zakona o kazenskem postopku iz leta 1994 so počasi rušile idejno zasnovo kazenskega in s tem tudi predkazenskega postopka, zaradi česar kazenski postopek naj ne bi bil več konsistenten, saj so ga novele potiskale v bolj akuzatorno smer, medtem ko naše kazensko procesno pravo temelji na modelu mešanega kazenskega postopka. Posledično obstajajo težnje po novem modelu kazenskega postopka in tako Ministrstvo za pravosodje že dalj časa pripravlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Z vidika predkazenskega postopka bi predlagani model pomenil odpravo preiskovalnega sodnika in uvedbo policijsko˗tožilske preiskave. V literaturi obstajajo stališča za in stališča proti uvedbi takšne preiskave.
Ključne besede: predkazenski postopek, policija, državno tožilstvo, predprocesna dejanja, medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem, usmerjanje predkazenskega postopka, Zakon o kazenskem postopku, osnutek Zakona o kazenskem postopku, policijsko˗tožilska preiskava
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 729; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (870,22 KB)

310.
POLST - ZDRAVNIŠKA NAVODILA ZA OŽIVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ŽIVLJENJA
Rok Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Physician Orders for Life-Sustaining Treatment (POLST) je institut ameriškega prava, katerega glavni namen je izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe bolnikov, ki se bližajo koncu svojega življenja. Spodbuja aktivno sodelovanje med pacientom in zdravnikom in omogoča oblikovanje pravno zavezujočih zdravniških navodil, ki naj bodo spoštovana v najbolj kritičnih trenutkih zdravljenja. POLST kot koncept vključuje program uporabe in poseben obrazec. Prvotno se je pojavil v ameriški zvezni državi Oregon leta 1991. Danes je vzpostavljen in z manjšimi variacijami deluje vsaj v šestnajstih zveznih državah. Kot institut s krajšo pravno tradicijo je s strani ameriške javnosti deležen številnih kritik, tako pozitivnih kot negativnih. POLST je nastal kot odgovor na aktualna vprašanja medicinskega prava. Gre za vprašanja, ki si jih postavljamo tudi pri nas. Kljub velikim razlikam med kontinentalnimi in anglo-ameriškimi pravnimi redi lahko med slovensko in ameriško pravno ureditvijo potegnemo številne vzporednice. Z Zakonom o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet 26. 2. 2008, je Slovenija naredila velik preskok v procesu razvoja pravic pacientov. Pridružila se je izbranemu krogu držav, ki so se odločile temeljne pravice pacientov konkretizirati s posebnim zakonom. Zakon temelji na pacientovi svobodi odločanja o sebi, kar predstavlja tudi vrhovni postulat sodobnega medicinskega prava.
Ključne besede: POLST, ameriško pravo, medicinsko pravo, Zakon o pacientovih pravicah, pacientova avtonomija, vnaprej izražena volja.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 323; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (962,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici