| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


291 - 300 / 408
Na začetekNa prejšnjo stran26272829303132333435Na naslednjo stranNa konec
291.
PRISTOJNOSTI DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE KOT VARUHA ZAKONITOSTI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Sep, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo analizirali pristojnosti Državne revizijske komisije v zvezi s postopki javnega naročanja v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem. Z izdajo novega Zakona o javnem naročanju, ki je prišel v veljavo s 1. aprilom letošnjega leta, smo pridobili na področju te zakonodaje določene novosti, zaradi katerih bi se naj poenostavila uporaba zakona in zagotovila večja učinkovitost. Prav tako je ZJN-3 združil dve pomembni področji javnih naročil, in sicer splošno področje in infrastrukturno. Ker Državna revzijska komisija kot samostojen organ, nosi veliko odgovornosti, je velikokrat izpostavljena kritikam javnosti, da s svojim delom (predvsem zaradi povprečnega časa odločanja o sporih) zavira nemoteno delovanje postopkov javnih naročil. Skozi analizo smo ugotovili, da je področje pravne zaščite precej podobno zakonodaji v Republiki Hrvaški, že zaradi tega, ker je prav tako članica EU, in te države morajo upoštevati enake direktive. Ker z javnimi naročili zagotavljamo nemoteno delovanje in oskrbovanje javnega sektorja, morajo naročniki delovati gospodarno in v skladu z zakonodajo. Le na tak način se bo zagotovila uspešnost delovanja sistema javnih naročil in čim manj nepravilnosti v postopkih oddaje.
Ključne besede: javno naročanje, Zakon o javnih naročilih, Državna revizijska komisija, revizija, pravno varstvo, javno naročanje v Republiki Hrvaški, nepravilnosti načel javnega naročanja.
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 700; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

292.
TUJE PRAKSE ODKRIVANJA MANIPULACIJ S PRIHODKI TER MOžNOST UPORABE V SLOVENIJI
Aleksandra Bavdaž, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V zadnjih dvajsetih letih se je po svetu, prav tako pa tudi po Sloveniji zgodilo ogromno prevar. Podjetja (najbolj znani primeri so Enron, Worldcom ipd.) so pomanjkanje pravil in predpisov, povezanih s preprečevanjem in obravnavo prevar, izkoristila v lasten prid. Kaj kmalu, po svetovnih in pogubnih škandalih, so se pojavili novi zakoni, predpisi, pravila in modeli prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Slednje je pripomoglo k temu, da se je odstotek manipulacij s prihodki, v računovodskih izkazih in podobno, v veliki meri zmanjšal. Sicer le – te še vedno obstajajo, vendar to vodi k vedno boljšim in bolj razvitim sistemom za zaznavanje prevar v podjetjih. Magistrsko delo je bilo v svojem bistvu zasnovano z namenom spoznati tuje prakse preprečevanja in odkrivanja prevar ter ugotoviti ali jih je mogoče implementirati na slovenske primere podjetij, nadalje pa še ugotoviti, ali bi dober sistem za zaznavanje prevar na podlagi tujih praks preprečil prevare v izbranih slovenskih primerih. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na izkaze poslovnega izida podjetij, ki so nam služili kot osnova za izračun finančnih kazalnikov in pa za izvedbo Benford analize. Letna poročila podjetij so bila osnova za izpolnjevanje lastno zastavljenega sistema za zaznavanje prevar oziroma preglednice, s katero smo ugotavljali v kolikšnem odstotku izbrana slovenska podjetja / skupine podjetij v svoje delovanje vključujejo tuje prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Prakse, ki smo jih združili v omenjeno preglednico so prvotno temeljile na zakonih, predpisih in pravilih, drugotno na praktičnem izvajanju določenih aktivnosti v tujih podjetij, kot tretje pa smo uporabili lastno znanje in razvili lastne preglednice in modele za uporabo na izbranih slovenskih primerih. Od štirih izbranih slovenskih podjetij / skupin podjetij smo izbrali dve z aktualnimi primeri prevar (še nerazrešenimi) ter dve za kateri smo podali sum na prevare (prevare so se v preteklosti že dogajale, kar je bil za nas razlog za sum na ponovne prevare). Za raziskavo smo uporabili, skupno, tri orodja (nabor kazalnikov, lastno zasnovano preglednico in Benford analizo s Kolmogorov – Smirnov statističnim testom). Najboljši rezultat v lastno zasnovali preglednici: “Sistem za zaznavanje prevar” je, nepričakovano, dosegla skupina Intereuropa (56%), ki je bila označena za podjetje z aktualnim primerom prevare. Najslabši (14%) rezultat je dosegla skupina Kolektor, ki je bila, kakor skupina Intereuropa označena za primer z aktualno prevaro. Benford analiza je predstavila podobne rezultate, in sicer se je glede na primerjavo z že določenimi verjetnostmi za pojavitev števil od 1 do 9, najbolje odrezala skupina Intereuropa (z le enim rdečim kvadratkom in odstopanjem 6,06 % od dovoljenih 5 %), najslabše pa primer Merkur (s kar šestimi rdečimi kvadratki in odstopanjem od dovoljenih vrednosti, nekaj čez 15 %). Potrjene so bile torej hipoteze, izpolnjen namen, zastavljeni cilji magistrskega dela pa doseženi.
Ključne besede: prevara, manipulacija, izkaz poslovnega izida, IPI, podjetje, finančni kazalnik, praksa, tuja praksa, Sistem za odkrivanje prevar, Benfordov zakon, analiza, sum
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

293.
POSTOPEK VZPOSTAVITVE ZEMLJIŠKOKNJIŽNE LISTINE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Filip Slovša, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev različnih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki zajema celosten pregled teorije, s poudarkom na pregledu in analizi primerov aktualne slovenske sodne prakse glede posameznih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V uvodu diplomsko delo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo, obširneje obrazloži temeljna zemljiškoknjižna načela ter vknjižbo kot institut, ki je v sistemu zemljiškoknjižnega prava osrednjega pomena za nastajanje stvarnih pravic na nepremičninah. V nadaljevanju so opisane listine, ki pridejo v poštev kot podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo in morajo izpolnjevati stroge zakonske pogoje. Tako vknjižba v zemljiško knjigo brez formalno popolne listine ni mogoča, zato je v tem primeru za pridobitev stvarne pravice nujno potrebno vzpostaviti listino, ki je primerna za vknjižbo, da se doseže cilj, to je vzpostavitev pravnega temelja za prenos stvarne pravice ter vknjižba v zemljiško knjigo. V osrednjem delu diplomskega dela so predstavljeni različni načini vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, s katerimi se lahko doseže odpravo formalno nepopolne listine. Kot pogodbeni način vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je najprej predstavljena sklenitev posadne listine, kjer gre za izjavo, s katero se prizna izvirna pridobitev stvarne pravice. Nadalje je opisana vzpostavitev zemljiškoknjižne listine s pomočjo sklenitve listine o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, s katero se nadomešča izgubljeno oziroma uničeno listino o pravnoposlovni pridobitvi stvarne pravice. Sledi opredelitev sodnih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, in sicer najprej vzpostavitev na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe, s katero se ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga, ter nato vzpostavitev na temelju pravnomočne sodbe na izstavitev za vpis primerne listine ali priznanja podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. V primeru, da na noben od navedenih načinov ni mogoča vzpostavitev zemljiškoknjižne listne, Zakon o zemljiški knjigi predpisuje poseben zemljiškoknjižni postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, katerega postopek je prav tako podrobneje opredeljen v diplomskem delu. Opisani teoretični del diplomskega se prepleta z opisi primerov iz aktualne sodne prakse, in sicer od leta 2013 naprej, ki na podlagi dejanskih stanj navezujejo na posamezne načine vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Ključne besede: Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, načela zemljiškoknjižnega prava, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sodna praksa
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 897; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

294.
DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVU
Jana Balažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Ključne besede: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 571; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (585,64 KB)

295.
Prednosti in slabosti sistema javnega naročanja na Kosovu
Ingrid Stropnik-Letnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Sistem javnega naročanja je pomemben segment javne uprave vsake države, ki prinaša dinamične spremembe v okolje, v katerem deluje. Njegova učinkovitost pa je odvisna od ustrezne normativne ureditve in uspešne implementacije. Republika Kosovo je z razglasitvijo samostojnosti ob pomoči mednarodne skupnosti v svoj pravni red vključila tudi zakonodajo s področja javnega naročanja. Sistem javnega naročanja se na Kosovu v zadnjih letih razvija in spreminja ter poskuša slediti evropskim smernicam. Kljub težnjam k ustrezni normativni ureditvi ugotovitve kažejo na številne anomalije sistema, ki so posledica nespoštovanja in kršitev zakonodaje ter zelo razširjene korupcije. V diplomskem delu je predstavljen razvoj sistema javnega naročanja na Kosovu skozi vse reforme in v primerjavi z razvojem in ureditvijo tega področja v Evropi in Sloveniji. S predstavitvijo normativne ureditve smo želeli izpostaviti prednosti in slabosti sistema, ki smo jih ugotavljali tudi na podlagi praktičnih izkušenj in revizorskih poročil. Z obravnavo vprašanj, ali se sistem javnega naročanja na Kosovu razvija v pravi smeri in je primeren za specifično okolje, v katerem se izvaja, in ali sistem javnega naročanja na Kosovu zagotavlja temeljna načela javnega naročanja, smo v kritični analizi sistema podali bistvene ugotovitve.
Ključne besede: Javno naročanje, Zakon o javnih naročilih, Republika Kosovo, Republika Slovenija, Evropska unija
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 284; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (685,11 KB)

296.
PROBLEMATIKA NA PODROČJU DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNIN
Sergeja Sotošek, 2016, diplomsko delo

Opis: Davek od dobička iz kapitala je nedvomno eden pomembnejših virov državnih prihodkov v Sloveniji in držav Evropske unije. Njegova velikost je odvisna od več dejavnikov, kot so stopnja davka, vrste obdavčitve ter števila oprostitev. V diplomskem delu sem se omejila le na predstavitev davka od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin in problematiko, ki se pri obdavčitvi s tem davkom največkrat izpostavi. Zavezanci za ta davek so lahko le fizične osebe. Osnovni pravni predpis, ki opredeljuje in ureja davek od dobička iz kapitala je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki se uporablja od 1. 1. 2007. Po tem zakonu se dobiček iz kapitala definira kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, torej tudi z odsvojitvijo nepremičnin. Skupaj z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005, je uvedel novost, na podlagi katere se ta davek ne vključujejo več v letno davčno osnovo oziroma dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Obdavčujejo se torej cedularno. Obdavči se vsak donos posebej, z dohodnino po proporcionalni stopnji. Le-ta je 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Obdavčuje se le odsvojitev nepremičnine, pridobljene po datumu 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot na primer prodaja kapitala oziroma nepremičnine, dajanje nepremičnine v dar ali zamenjava nepremičnine. Kot davčna osnova se šteje razlika, pridobljena med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Ker je obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala dokaj kompleksna zadeva, prihaja na tem področju do različnih težav in nejasnosti, ki se kažejo predvsem: v zahtevni določitvi vrednosti nepremičnin v času njene pridobitve ali odsvojitve; v določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi pravnomočnih sodnih odločb oziroma sklepov o dedovanju; pri težavah z oprostitvijo davka od dobička iz kapitala zavezancu, ki je odsvojil nepremičnino v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče zadnja 3 leta pred odsvojitvijo; pri neupoštevanju cenitev investicijskih vlaganj v nepremičnino; pri določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi priposestvovanja. Zato sem tej problematiki posvetila posebno poglavje, ker sem jo razvrstila po tematskih sklopih in njihove rešitve podprla s pomočjo veljavne pravne ureditve s tega področja, kar naj bi pripomoglo k bolj učinkovitemu pobiranju davkov in zaupanju zavezancev v davčno ureditev.
Ključne besede: Zakon o dohodnini, davek od dobička iz kapitala, nepremičnine, fizične osebe, davčna osnova, davčna stopnja.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 495; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

297.
Primerjava pravne ureditve družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in Italiji
Sara Trbižan, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj civilizacije in potreba po preživetju je že v casu Mezopotamije pripeljala do nastanka prve trgovine in blagovne menjave. Kot logicna posledica je temu sledilo oblikovanje prvih pravil, po katerih naj takšna trgovina in menjava delujeta. S casom so se ta pravila pravno uredila in uzakonila, izvajalke teh pravil pa so postale kapitalske in osebne družbe, ki so se postopoma razvijale. Danes ena najpomembnejših oblik kapitalskih družb je družba z omejeno odgovornostjo. Gre za družbo, ki je v Sloveniji in Italiji zelo, ce ne celo najbolj, razširjena. Za njeno pravno ureditev se subsidiarno uporabljajo dolocbe delniške družbe, iz katere se je d.o.o. prakticno tudi razvila. Razvila se je predvsem za potrebe malih in srednje velikih podjetij, kjer se riziko omeji le na kapital družbe in izkljucuje neposredno odgovornost družbenikov. Družba z omejeno odgovornostjo nastane s sklenitvijo družbene pogodbe ali s podpisom akta o ustanovitvi. Narava obeh je konstitutivnega pomena za družbo, pogodbi o ustanovitvi pa sta podrejeni nacelu dispozitivnosti in ne nacelu statutarne strogosti, kot je to znacilno za delniško družbo. Njeni organi delovanja so poslovodstvo, nadzorni svet in skupšcina, katerih imenovanje in odpoklic je naloga družbenikov družbe. Poleg klasicne oblike družbe z omejeno odgovornostjo poznata italijansko in slovensko pravo tudi družbo z enim družbenikom, italijansko pa poleg omenjene še druge opisane v prvih poglavjih diplomske naloge. V zadnjem casu, smo predvsem na Primorskem prica rastocemu trendu ustanavljanja družb v Sloveniji, s strani italijanskih državljanov. Poglavitni razlog je definitivno nižja obdavcitev dobicka pri nas. O tem ali je to edini razlog razglabljam v zadnjem poglavju diplomske naloge.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, d.o.o., Italija, Slovenija, Zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1, Civilni zakonik, CC
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 547; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (454,69 KB)

298.
UVAJANJE METAPODATKOVNEGA MODELA PO DIREKTIVI INSPIRE
Bojana Kelbel, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Naloga obravnava uvajanje metapodatkovnega modela, skladnega z Direktivo INSPIRE v EU. Podan je pregled razvoja te direktive, jedrnato je opisana njena vsebina. Direktiva INSPIRE določa pravne okvire za vzpostavitev in delovanje evropske prostorsko-podatkovne infrastrukture, ki jo sestavljajo infrastrukturne in prostorske informacije posameznih držav članic EU. Po uskladitvi prostorskih informacij z obravnavano direktivo so informacijske rešitve racionalnejše, odpravljeno je podvajanje podatkov, predvidoma pa se bodo zmanjšali stroški pridobivanja in uporabe podatkov. Direktiva je pričela veljati 14. 03. 2007, zato jo je vlada Republike Slovenije avgusta 2007 prenesla v slovenski pravni red z Zakonom o infrastrukturi za prostorske podatke (ZIPI), ki je kratko predstavljen. Podan je potek sprejemanja direktive v nekaterih drugih evropskih državah, kot so Danska, Nemčija, Slovaška. Rok za prenos direktive je bil 15. 05. 09, vendar ga je večina članic EU zamudila. Poročilo Komisije EU iz leta 2016 ugotavlja precejšnje zamude pri uvajanju direktive, stanje v Republiki Sloveniji pa je ocenjeno kot podpovprečno glede na ostale članice EU. Komisija EU je proti državam zamudnicam sprožila postopke. V nalogi je predstavljeno uvajanje metapodatkovnega modela v Republiki Sloveniji. Geodetska uprava RS je imela okoli 400 baz metapodatkov po standardu CEN/TC 287, nato pa je zaradi obveze do Direktive prešla na nov metapodatkovni model, ki temelji na standardih EN ISO 19115 in EN ISO 19119. Razvoj novega metapodatkovnega modela je obsegal: študij metapodatkovnega modela po standardu CEN/TC 287, prevajanje na nov model ter večkratno usklajevanje zaradi različne strukture in načina zapisa. Za uspešen prehod na nov metapodatkovni model je bilo potrebno usklajevanje tudi na evropskem nivoju.
Ključne besede: direktiva INSPIRE, Zakon o infrastrukturi za prostorske podatke – ZIPI, metapodatki, ISO 19115
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 441; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

299.
BENFORDOV ZAKON IN RAČUNOVODSKI IZKAZI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Nataša Omerzu, 2016, magistrsko delo

Opis: V današnjem času se pojavlja vedno več goljufij in koruptivnih dejanj pri prikazovanju dejanskih stanj v različnih podjetjih v svetu, kakor tudi pri nas, v Sloveniji. V tujini že kar nekaj časa pri odkrivanju nepravilnosti v računovodskih izkazih uporabljajo Benfordov zakon. To je zelo preprosta, objektivna in učinkovita digitalna analiza, ki revizorjem ter forenzičnim računovodjem pomaga odkriti sporna področja. Čeprav so nekateri želeli Benfordov zakon prikazati za neučinkovit način pri ugotavljanju dejanskega stanja, je Nigrini dokazal, da je Benfordov zakon uporaben pri ugotavljanju prevar. Ker je v Sloveniji njegova uporaba še dokaj neznana in v praksi redko uporabljena, smo preverili, če računovodski izkazi slovenskih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, prenesejo test Benfordovega zakona. Zanimala nas je podobnost oz. morebitna odstopanja med dejanskimi in dobljenimi deleži. Analizo smo izvedli v Excelu, pri čemer smo ugotovili, da se testirani podatki dobro ujemajo s teoretično porazdelitvijo po Benfordu, prav tako pa je to ujemanje iz leta v leto boljše. V celotnem sklopu proučevanih podjetij je tako skoraj nemogoče odkriti nepravilnosti, saj so odstopanja minimalna. Tudi v Sloveniji bi bilo smiselno in koristno uporabljati Benfordov zakon kot pomoč pri odkrivanju prevar oziroma pravilnosti prikazovanja podatkov. Če je odmik analiziranih podatkov od teoretične porazdelitve zelo velik, to še ne pomeni, da gre za prevaro. Benfordov zakon nam pomaga ugotoviti, katera področja je potrebno podrobneje pregledati.
Ključne besede: prevare, računovodski izkazi, odkrivanje prevar, Benfordov zakon, revizorji, forenzični računovodje
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1359; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

300.
INSTITUT GARANCIJE ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI V SODNI PRAKSI
Primož Mirkac, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava institut garancije za brezhibno delovanje stvari pri čemer se osredotoča na uveljavljanje garancijskih zahtevkov v sodni praksi. Institut garancije kupcu omogoča, da se v primeru okvare stvari znotraj garancijskega roka obrne na proizvajalca ali prodajalca, ki mora napako odpraviti oz. stvar zamenjati z novo, v kolikor to ni mogoče pa lahko alternativno uveljavlja ali znižanje kupnine ali odstop od pogodbe, pri čemer zaradi zakonsko določenega vrstnega reda kupec ne more prosto izbirati med zahtevki. Analiza sodne prakse pokaže, da je uspešnost uveljavljanja garancijskih zahtevkov odvisna od narave napake, saj sodišče presoja predvsem vpliv napake na funkcionalnost celotne stvari ter negativne posledice, ki bi lahko nastale na sami stvari zaradi nadaljnje uporabe. Pri tem je pomembno, da napaka oz. okvara stvari izhaja iz lastnosti stvari same, saj kupec, čigar stvar se je pokvarila zaradi napačne uporabe ali vzdrževanja ni upravičen do garancijskega zahtevka. Kot pomembno pri uspešnosti uveljavljanja zahtevkov iz garancije se izkaže tudi kupčevo pravočasno (torej v garancijskem roku) in primerno grajanje, ki se v smislu dokazovanja izkaže predvsem v pisni obliki. V okviru prostovoljne garancije na kvaliteto stvari pa je uspešnost uveljavljanja zahtevka iz garancije v precejšnji meri odvisna od garancijskih zagotovil garanta, ki lahko prostovoljno razširi jamstvo tudi za manjše napake, s čimer upravičencu nudi širše jamstvo. Garancijski upravičenec ima sodno varstvo tudi v primeru stečaja garanta, kjer se njegov garancijski zahtevek po samem zakonu pretvori v denarno terjatev, v stečajnem postopku se poplača sočasno in sorazmerno z ostalimi navadnimi upniki.
Ključne besede: Garancija za brezhibno delovanje stvari, obvezna garancija, prostovoljna garancija, napaka, garancijski zahtevek, garancija kvalitete, stečaj, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (334,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici