| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


281 - 290 / 408
Na začetekNa prejšnjo stran25262728293031323334Na naslednjo stranNa konec
281.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidni osebi
Katarina Budič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s problematiko zaposlovanja invalidov in njihovimi pravicami. Tako kot v državah po svetu, je tudi v Sloveniji brezposelnost invalidov večja od brezposelnosti ostalega prebivalstva. Da bi izenačili možnosti zaposlovanja invalidov, je v ta namen državna politika razvila vrsto ukrepov, ki jih je povzela iz drugih držav. Nekaterim pomembnejšim, kot so zaposlitvena rehabilitacija, zaščitna zaposlitev, podporna zaposlitev, zaposlitveni centri in vzpodbude za zaposlovanje smo posvetili več pozornosti. Primerjali smo tudi podatke Zavoda za zaposlovanje in Statističnega urada ob predpostavki, da je zaposlitvena možnost invalidov manjša kot pri neinvalidih. Poudarek smo dali na varstvene določbe, ki jih je zakonodajalec predvidel, da bi invalidom omogočil dodatno varstvo pri zaposlitvi, v času trajanja in pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo je, da so pravice invalidov vključene v številne zakone in predpise, kar povzroča nepreglednosti in nejasnosti. Izpostavili smo tri najpomembnejše zakone, in sicer: Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlitvi invalidov.
Ključne besede: invalid, pravice invalidov, ustrezno delovno mesto, zakon o delovnih razmerjih, zakon o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 537; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

282.
Vloga Rejniškega društva Slovenije v sistemu rejništva
Katja Dunaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistem rejništva v Sloveniji predstavlja pomemben člen pri zagotavljanju socialne varnosti otrokom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini. V diplomski nalogi smo najprej opredelili temeljne pojme rejništva kot so matična družina, rejniška družina, rejnik in otrok v rejniški družini, nato pa opisali sistem rejništva v preteklosti. V naslednji fazi smo temeljito preučili Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, vlogo Centra za socialno delo in delovanje Rejniškega društva. Empirični del diplomske naloge se ukvarja z odgovorom na vprašanje, katere aktivnosti Rejniškega društva Slovenije predstavljajo v sistemu rejništva dodano vrednost. S tem namenom smo opravili deset intervjujev z aktivnimi rejnicami, kjer so spregovorile o prednostih in slabostih trenutnega rejniškega sistema, na katerih področjih potrebujejo dodatno pomoč in za katere trenutne rešitve menijo, da so ustrezne. Na podlagi analize zbranih podatkov smo ugotovili, da ima Rejniško društvo pomembno vlogo pri zagotavljanju čim bolj kakovostnega sistema rejništva, saj predstavlja pomemben vezni člen med rejnicami, centri za socialno delo in pristojnim ministrstvom. Rejniško društvo med drugim opozarja stroko na težave v rejništvu, povezuje rejniške družine, izobražuje, informira, nudi psihoterapevtsko pomoč otrokom v rejništvu in se povezuje s šolo. Tako smo zastavili temeljne smernice za delo Rejniškega društva v bodoče, obenem pa tudi centrom za socialno delo ponudili konkretne rešitve za težave, ki nastajajo pri izvajanju rejniške dejavnosti.
Ključne besede: rejništvo, Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, Center za socialno delo, Rejniško društvo Slovenije
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 794; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

283.
POLOŽAJ DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV
Jerneja Jeromel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomacija deluje v okviru diplomatskega prava in ima velik pomen za vsako državo, saj predstavlja sredstvo za izvajanje zunanje politike. Težko si predstavljamo komunikacijo med vladami držav in predstavljanje držav v tujini brez diplomatskih predstavništev. Delovanje diplomatov večinsko urejajo Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, ki predstavlja najpomembnejši mednarodni vir diplomatskega prava, slovenski Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1) pa tudi Konvencija o specialnih misijah in še nekaj drugih. Glavni nalogi pri opravljanju diplomatskega poklica sta predstavljanje domače države v državi sprejemnici vključno z zastopanjem interesov, še posebej pa opazovanje oziroma ugotavljanje o razmerah tuje države na različnih področjih ter poročanje o ugotovitvah svoji vladi. Opravljajo odgovorno in pomembno delo in ravno zato so pri izvajanju funkcij zaščiteni z imunitetami in določenimi privilegiji. Kljub temu da so deležni določenih ugodnosti, pa so jim vseeno naložene obveznosti, ki se jih morajo strogo držati.
Ključne besede: diplomacija, diplomatsko pravo, diplomatsko predstavništvo, diplomati, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1), diplomatska imuniteta
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 636; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (918,12 KB)

284.
VPLIV RAZMERIJ IN RAZLIK MED PRAVOM EU IN SODNO PRAKSO ESČP NA ZAGOTAVLJANJE SODNEGA VARSTVA PRED SLOVENSKIMI SODIŠČI V AZILNIH ZADEVAH
Marjeta Cimerman, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen instituta azila je zaščititi posameznika, ki iz določenega razloga ne uživa zaščite svoje matične države. Azil v kontekstu te naloge pomeni status begunca po Ženevski konvenciji iz leta 1951 oziroma po Kvalifikacijski direktivi II o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite. Obe obliki zaščite - status begunca in subsidiarne zaščite - predstavljata institut mednarodne zaščite po pravu EU. Eno bistvenih vprašanj skupnega evropskega azilnega sistema je, kako se zagotavlja sodno varstvo te temeljne pravice. Pravica do učinkovitega sodnega varstva je namreč ključno pravno zagotovilo za varstvo pravic prosilcev za azil. Če pravni red priznava neko pravico, mora zagotavljati tudi pravico do njenega učinkovitega varstva in le učinkovit sodni sistem lahko zagotovi uresničevanje določene pravice posameznika. Izhodiščni mednarodno-pravni problem, ki je predmet obravnave v prvem delu naloge, je ta, da področje azila v Evropi urejajo trije bolj ali manj samostojni, ki pa so do neke mere tudi različni pravni sistemi: pravo EU, sodna praksa ESČP v zvezi s EKČP in nacionalno pravo na ravni zakona in ustave. Dejstvo prepletenosti treh sistemov in medsebojnih razlik vzpostavlja visoko stopnjo pravne kompleksnosti in to je predmet obravnave in ponazoritve v 3. in 4. poglavju naloge. Naloga se omejuje na področje dostopa do azilnega postopka in ugotavljanja pogojev za mednarodno zaščito, vključno s pridržanjem prosilcev za azil. Za potrebe te naloge pravna kompleksnost omenjenih treh sistemov služi kot neodvisna spremenljivka, za katero se lahko utemeljeno sklepa, da ima zaznaven vpliv na kakovost sodne prakse pred slovenskimi sodišči, čemur je namenjen drugi del naloge. Slednje je v nalogi odvisna spremenljivka. Kakšen je ta vpliv, je predmet analize na podlagi pregleda sodnih odločb Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča in Upravnega sodišča Republike Slovenije.
Ključne besede: azil, status begunca, subsidiarna zaščita, Ženevska konvencija, skupni evropski azilni sistem, EKČP, ESČP, Sodišče EU, Zakon o mednarodni zaščiti, Ustavno sodišče RS, Vrhovno sodišče RS, Upravno sodišče RS
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (896,50 KB)

285.
Razvoj metode za izbiro klasifikatorja
Aleš Černezel, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi opišemo razvoj metode za izbiro klasifikatorja. Glavni prispevek omenjene metode je izbor najustreznejših kombinacij: metode za merjenje točnosti, klasifikacijskega algoritma in velikostjo učne množice; v okviru uporabniško definiranih kriterijev. Metoda je splošna in posledično tudi prilagodljiva ter razširljiva. Postopek izvajanja je formalno zapisan v obliki psevdokoda. Za potrebe zagotavljanja teoretične podlage izvedemo tudi več empiričnih raziskav, kjer dobljene rezultate analiziramo s serijo statističnih preizkusov. Izsledki raziskav doprinesejo naslednje prispevke k znanosti. Formalizacija odločitev in kriterijev za izbiro najustreznejše metode za merjenje točnosti. Formalizacija odločitev in kriterijev za izbiro najustreznejšega klasifikacijskega algoritma. Izbor matematičnega modela, ki v splošnem najbolje opiše obliko učnih krivulj. Formalizacija terminalnih kriterijev za določanje najustreznejše velikosti učne množice.
Ključne besede: Strojno učenje, klasifikacija, klasifikacijski algoritmi, podatkovne zbirke, primerjava algoritmov, zmogljivost klasifikacije, navzkrižna validacija, metoda bootstrap, učna krivulja, prileganje krivulj, aproksimacija krivulj, potenčni zakon, eksponentni zakon, terminalni kriteriji
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 672; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

286.
OBČINSKI PROGRAM ŠPORTA V MESTNI OBČINI KRANJ
Marko Prezelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem teoretično preučil pravne akte, ki zavezujejo in podajajo smernice lokalni skupnosti, na podlagi katerih pripravijo občinski program športa. Občinski program športa v Mestni občini Kranj tako obsega dva ključna akta (Letni program športa za leto 2016 (Katalog informacij javnega značaja MOK, 12. seja sveta MOK, št. 900-168/2015-1-(52/04) z dne 16. 12. 2015) in Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 22/15)), skozi katera občina uresničuje javni interes in razvoj športne dejavnosti. Mestna občina Kranj je pri pripravi aktov s svoje pristojnosti samostojna, ampak mora upoštevati zakone, v tem primeru Zakon o športu /ZSpo/ (Uradni list RS, št. 22/98,), smernice nacionalnih aktov (Nacionalni program športa 2014–2023 /ReNPŠ14-23/ (Uradni list RS, št. 26/14) in Izvedbeni načrt nacionalnega programa športa 2014–2023 (Sklep vlade RS, št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 8. 2014)). Društva oziroma izvajalci letnega programa športa so temeljni nosilci športne dejavnosti in so zavezani za izpeljavo športnih programov, sofinanciranih iz javnih sredstev. MOK kot lokalna skupnost bi morala poskrbeti za vse občane in v svojem proračunu zagotoviti finančna sredstva za sofinanciranje programov športa za vse starostne kategorije ter si prizadevati, da bi bil šport dostopen vsem njenim prebivalcem. MOK kot lastnica športnih objektov in površin mora zagotoviti uporabo le-teh vsem svojim občanom po dostopni ceni. Javni objekti in površine so občinska last, kar pomeni, da so namenjeni izvajanju javnega interesa in zato morajo biti dostopni vsem izvajalcem letnega programa športa pod enakimi pogoji ter jim zagotoviti ustrezno vzdrževane in varne objekte in površine. MOK lahko razvoj športne dejavnosti izboljša predvsem z višjimi finančnimi sredstvi iz proračuna, pravili in kriteriji za sofinanciranje programov športa, ki bi vzpostavili konkurenco med izvajalci ter posledično izboljšali njihovo kvalitetno in strokovno delo. Športni objekti in površine so v MOK dobro zasnovane, ampak večina od njih je že zastarelih, zato je nujno potrebno, da se v dolgoročni plan vključi njihova izgradnja in obnova, ker je ustrezna in dobra športna infrastruktura temelj uspešnega razvoja športne dejavnosti.
Ključne besede: javni interes v športu, občinski program športa, Mestna občina Kranj, letni program športa, Pravilnik o sofinanciranju programov športa, društva, Nacionalni program športa 2014–2023, Zakon o športu.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 516; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (591,49 KB)

287.
PRAVNA UREDITEV DISTRIBUCIJE TOPLOTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Robert Osterman, 2016, diplomsko delo

Opis: Med večjimi izzivi, s katerimi se Evropa sooča v današnjem času, pa tudi v priho- dnosti, so zagotovo energetski izzivi. Konkurenčnost gospodarstva Evropske unije je močno odvisna od zanesljive oskrbe z energijo. Prav zato je sprejela niz direk- tiv, ki jih morajo države članice Evropske unije v obliki pravno zavezujočih pravnih aktov preliti v notranji pravni red, naj gre za zakone ali podzakonske pravne akte kot so vladne uredbe in pravilniki. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na pravno ureditev distribucije toplote v Republiki Sloveniji s poudarkom na daljinskem ogrevanju, ki zajema celotno verigo, od proizvodnje, prenosa do rabe energije. Diplomska naloga zajema predstavitev in pregled evropske energetske politike, tudi v luči daljinskega ogrevanja in energetske učinkovitosti. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj temeljnih izhodišč slovenske energetske politike in podrobneje predstavili razvitost in stanje daljinske energetike v Sloveniji. Predstavili bomo evropsko zakonodajo na področju trga z energijo in daljinske- ga ogrevanja, predvsem z vidika zakonodajne regulative Evropske komisije in primerjali slovensko zakonodajo na področju trga z energijo in daljinskega ogre- vanja. Osredotočili se bomo predvsem na tretji energetski paket Evropske unije, ki ga je Slovenija leta 2014 v svoj pravni red prenesla z novim Energetskim zakonom EZ-1.
Ključne besede: daljinska energetika, zakonodaja, Energetski zakon, Slovenija, energetska politika EU
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 580; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

288.
KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ - KRAJ OPRAVLJANJA STORITEV V SISTEMU DDV
Ingrid Skitek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom opredelila storitve po Zakonu o davku na dodano vrednost ter pomen kraja obdavčitve pri storitvah. Opisala bom kratek zgodovinski pregled razvoja pravil v Evropski skupnosti. Predstavljena bosta dva sistema pravil za določanje kraja opravljenih storitev (splošno pravilo ter posebna pravila) ter opis le teh. Določitev kraja obdavčitve storitve z davkom na dodano vrednost je področje, na katerem so se v preteklih letih dogajale številne spremembe v zakonodaji Evropske skupnosti in posledično tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic. Kadar davčni zavezanec opravi storitve v drugi državi članici, kot ji pripada sam, oziroma kadar se opravijo storitve med subjektoma iz različnih držav, je potrebno določiti, kateri državi pripada davek. Določitev kraja obdavčitve ima zato v teh primerih velik pomen in pomembnost. Način določanja kraja obdavčitve je pri storitvah nekoliko poseben, saj v nekaterih primerih temelji na domnevi, da je kraj opravljanja storitev drugje, kot pa so storitve dejansko opravljene. Takšen način določanja kraja obdavčitve sledi temeljnim načelom ureditve davka na dodano vrednost, to je obdavčitev po kraju dejanske potrošnje.
Ključne besede: Zakon o davku na dodano vrednost, kraj obdavčitve storitev, splošno pravilo, posebno pravilo, davčni zavezanec, poslovanje davčnih zavezancev.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 484; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (837,50 KB)

289.
Ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti
Janja Pavšič, 2016, magistrsko delo

Opis: Stvarno premoženje lokalnih skupnosti in premoženje na sploh, je občutljiva tematika, ki zadeva prav vsakega lastnika nepremičnine. Lokalne skupnosti so lastnice zelo velikega števila nepremičnin, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem in v Italiji. Imajo toliko premoženja, da veliko lokalnih skupnosti svojega premoženja, sploh nima v celoti evidentiranega. V Sloveniji ZSPDSLS sicer predpisuje dolžnost vzpostavitve in vodenja evidenc nepremičnega premoženja, vendar je iz razgovorov z lokalnimi skupnostmi razbrati, da te evidence niso usklajene z dejanskim stanjem. Posledica sprejetja Zakona o davku na nepremičnine, ki je bil nato razveljavljen, je bila, da so lokalne skupnosti začele pospešeno pregledovati stanje svojega nepremičnega premoženja, vendar točnega pregleda nad vzpostavljenimi evidencami in uskladitvijo z dejanskim stanjem, nimamo. Razpolaganje s stvarnim premoženjem se z vidika lokalne skupnosti obravnava iz različnih zornih kotov. Zagotovo je prodaja nepremičnin pot do prihodkov proračuna, vendarle pa ni in tudi ne sme biti to edini razlog prodaje. Prodaja gradbenih parcel ali obstoječih objektov ima večjo dodano vrednost od samega prihodka od prodaje, ki je enkraten. Postopki prodaje stvarnega premoženja so v Sloveniji dokaj podrobno predpisani, morda celo preveč podrobno. To je nedvomno eden od razlogov za številne napake, ki se pri ravnanju s stvarnim premoženjem pojavljajo. Poleg pretiranega normiranja smo priča tudi pogostim spremembam zakonodaje, ki jim občine z zelo malo zaposlenimi, težko sledijo. Še dodatno otežuje ravnanje s stvarnim premoženjem zakonodaja, ki ne predvideva nobenih izjem, ki se v praksi pokažejo za nujne. V magistrski nalogi je tako prikazana primerjava zakonodaje na področju razpolaganja s stvarnim premoženjem v Sloveniji, v Italiji in na Hrvaškem ter na podlagi primerjalne analize podan predlog za spremembo zakonodaje. Napake, ki jih lokalne skupnosti pri svojem delu naredijo, bi lahko razdelili na dva sklopa. V prvi sklop lahko uvrstimo napake, ki so posledica površnosti in kljub strojeni napaki, premoženje lokalne skupnosti ni oškodovano. V drugi sklop pa lahko uvrstimo napake, ki bi jih bilo potrebno poimenovati kot »namerno neupoštevanje in izigravanje zakona«. Zakonodajna ureditev v Sloveniji je kljub pomanjkljivostim dobra, saj je relativno poenotena, medtem ko lokalne skupnosti na Hrvaškem in v Italiji to materijo samostojno urejajo s svojimi odloki. Kljub temu, bi bilo smiselno obstoječo še izboljšati in iz tujih pravnih ureditev povzeti nekatere rešitve, ki bi olajšale dolgotrajne postopke ravnanja s stvarnim premoženjem. Zagotovo bi bilo smiselno uvesti določene izjeme od prodaje nepremičnin na javni dražbi oz. javnem zbiranju ponudb, kot jih poznajo na Hrvaškem, stroške postopka bi bilo smiselno prevaliti na stranko, v tistih primerih, ko se nepremičnina prodaja izključno na podlagi vloge in interesa stranke, izdelavo cenitev nepremičnin bi lahko predvideli znotraj občinske uprave, seveda pod pogojem, da ima javni uslužbenec opravljen ustrezen strokovni izpit, uvesti bi morali odškodninsko odgovornost v primeru oškodovanja premoženja lokalne skupnosti in ničnost pogodb sklenjenih v nasprotju z zakonodajo.
Ključne besede: stvarno premoženje, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, nepremičnina, lokalna skupnost, ravnanje s stvarnim premoženjem
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 664; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

290.
PRAVNI VIDIK PRISPEVKA ZA PROMOCIJO KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV
Darija Valančič, 2016, magistrsko delo

Opis: Promocijske aktivnost za kmetijske in živilske proizvode so, ob vedno večji ponudbi proizvodov potrebne, da se potrošniki seznanijo s ponudbo na trgu, še posebej na trgu kmetijskih in živilskih proizvodov, kjer je konkurenca med ponudniki izredno velika. Z namenom predstavljanja kakovostne domače, lokalne hrane je bil leta 2011 sprejet Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (v nadaljevanju: ZPKŽP). V drugi polovici leta 2016 se predvideva začetek zbiranja prispevka za promocijo, ki bo še okrepil aktivnosti na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov. Promocijske kampanje, ki promovirajo slovensko, lokalno, z dežele in domače in s tem napotujejo na ne kupovanje tujih oziroma uvoženih proizvodov lahko štejemo za oviro prostemu pretoku blaga, kar pa je v neskladju z eno od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga. V magistrski nalogi proučujem pravne vidike prispevka za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Na začetku so predstavljene dosedanje aktivnosti promocije kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji. Sledi podrobnejša analiza ZPKŽP tako glede tega, kdo so zavezanci, na kakšen način bo prispevek obračunan in plačan, vodenje evidenc, nadzor in izterjava prispevka ter predvidene aktivnosti promocije skladno z določbami ZPKŽP. Sledi poglavji, v katerem so predstavljeni vsi, ki bodo vključeni v sistem promocije v trenutku, ko se bo pričelo zbirati prispevek za promocijo po ZPKŽP. V nadaljevanju je predstavljen sistem promocije v Avstriji, ki služi za primerjavo s sistemom, kot se predvideva v Sloveniji. Sledi še poglavje, v katerem analiziram promocijo na ravni EU s poudarkom na skladnosti s členoma 30 PDEU in 34 PDEU. Magistrsko nalogo zaključim s poglavjem, v katerem potrdim postavljene hipoteze.
Ključne besede: prispevek za promocijo, Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, notranji trg EU, prost pretok blaga
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 779; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici