| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


271 - 280 / 408
Na začetekNa prejšnjo stran24252627282930313233Na naslednjo stranNa konec
271.
PRAVNA UREDITEV NIČNOSTI VOLITEV NADZORNEGA SVETA V SLOVENSKEM IN GERMANSKEM PRAVU
Nejc Platovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Kakšen bo sistem upravljanja, je odvisno od izbire vsake posamezne države. ZDA in Velika Britanija sta državi, ki imata enotirni sistem upravljanja, Nemčija pa ima dvotirni sistem upravljanja. Dvotirni sistem upravljanja je bistveno drugačen od enotirnega, saj so naloge razdeljene med dva organa. Slovenska korporacijska zakonodaja omogoča enotirni in dvotirni sistem, pri čemer je dvotirni prevzet od Nemčije. Dvotirni sistem vsebuje dva organa, pri čemer je en izmed teh dveh organov nadzorni svet. Določbe, ki urejajo nadzorni svet, ima slovenska pravna ureditev v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Nemška pravna ureditev ima določbe glede nadzornega sveta zapisane v Aktiengesetzu (AktG). Poleg teh dveh temeljnih zakonov so tako v slovenski kot nemški pravni ureditvi tudi drugi specialni zakoni, ki urejajo delovanje nadzornega sveta in dopolnjujejo ZGD-1 in AktG. Državi s svojimi predpisi določata, katere pogoje mora izpolnjevati oseba za nastop funkcije člana nadzornega sveta in nastop katerih pomeni nemožnost delovanja v nadzornem svetu. Slovenija in Nemčija zakonsko omejujeta velikost organa in določata, da imajo v nadzornem svetu svoje predstavnike tako delničarji kot delavci. Predstavniki delavcev, so v Nemčiji urejeni v Zakonu o sodelovanju delavcev pri soodločanju, v Zakonu o soodločanju v industriji premoga, železa in jekla in v Zakonu o tretjinski udeležbi delavcev pri soodločanju. V pravu sta dve obliki neveljavnosti pravnih poslov. Prva oblika neveljavnosti je ničnost, katera predstavlja absolutno neveljavnost in druga oblika neveljavnosti je izpodbojnost, katera predstavlja relativno neveljavnost. Ničnost je v korporacijski zakonodaji urejena drugače kot v civilnem pravu, saj civilno pravo določa pravila za pravne in fizične osebe, korporacijsko pravo pa za sklepe skupščine. Skupščina pri svojem delovanju odloča s sklepi, kateri lahko zaradi zakonsko določenih razlogov postanejo nični. V korporacijskem pravu so splošni ničnostni razlogi navedeni v 390. členu ZGD-1. Ničnost volitev članov nadzornega sveta pa so posebni ničnostni razlogi, ki so v Sloveniji urejeni v 392. členu ZGD-1. Nemčija ima temeljne določbe o ničnosti volitev predpisane v 250. paragrafu AktG, ki se mu pridružita še 251. paragraf AktG in 252. paragraf AktG ter tako tvorijo smiselno celoto. Za razliko od nemške pravne ureditve slovenska, ne določa ničesar glede izpodbijanja volitev. Slovenija določa kot aktivno legitimiranega za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti vsakogar, ki ima interes, medtem ko ima Nemčija taksativno naštete upravičence.
Ključne besede: nadzorni svet, uprava, ničnost, volitve, Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Aktiengesetz.
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 794; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (597,46 KB)

272.
ZAGOTAVLJANJE VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV V INFORMACIJSKIH SISTEMIH V ZAVAROVALNICAH
Sabina Velički, 2016, magistrsko delo

Opis: Za varnost osebnih podatkov v organizacijah je potrebno poslovne procese in sisteme prilagoditi tako, da bomo lahko dosledno varovali ta hip »najbolj vroče blago na trgu«, kot osebne podatke mnogi radi poimenujejo. Da lahko delujemo skladno in po vseh predpisih, je osnova za vpeljavo varstva osebnih podatkov dobra varnostna politika in pravila, katera veljajo za vse udeležence v procesu, od najbolj presprostih uporabnikov do vodstvenih delavcev in uprav organizacij. Vpeljava informacijske varnosti ni projekt, ki se zaključi, temveč proces, ki se mora nenehno izboljševati. Kako ta proces vpeljemo, kateri so najprimernejši standardi in kaj pomenijo osebni podatki v zavarovalništvu, bomo predstavili v tej raziskovalni nalogi. Ogledali si bomo model vpeljave in primer v zavarovalništvu, primere aplikacijske podpore in varovanje osebnih podatkov ter informacijsko varnost v nekaterih slovenskih zavarovalnicah. Izvedli bomo tudi analize teh primerjav.
Ključne besede: Zakon o varstvu osebnih podatkov, Informacijska varnost, ISO/IEC27001, Obdelava osebnih podatkov, Informacijski sistem, Nadzor nad osebnimi podatki
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 583; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

273.
JAVNO NAROČANJE ZDRAVIL
Iris Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Področje preskrbe z zdravili je zaradi svoje pomembnosti, to je varovanja javnega zdravja, urejeno s številnimi področnimi predpisi, ki jih je potrebno upoštevati tudi pri izvajanju postopka oddaje javnega naročila za dobavo zdravil. V magistrski nalogi so predstavljene posebnosti, ki jih je potrebno, glede na podrobno področno zakonodajo, vključiti v razpisno dokumentacijo, in sicer posebnosti pri oblikovanju predmeta javnega naročila, kjer je potrebno med drugim upoštevati tudi zakonsko delitev zdravil na registrirana in neregistrirana zdravila, posebnosti pri oblikovanju tehničnih specifikacij, poseben poudarek pa je podan tudi vprašanju oblikovanja merila za izbor najugodnejše ponudbe, ter usklajevanju pogodbenih cen, saj so cene zdravil zakonsko regulirane. Ker se v zadnjem času vse bolj odražajo težnje po skupnem javnem naročanju zdravil, ki je postalo obvezno tudi za javne zdravstvene zavode, je v magistrski nalogi predstavljena pravna problematika, ki se pojavlja pri skupnem javnem naročanju. Bistvena posebnost pri preskrbi z zdravili pa je tudi distribucija zdravil, ki poteka preko veledrogerij, ob čemer pa zakon natančno določa pogoje, ki morajo biti ob tem izpolnjeni. Predstavljeno je tudi posredništvo v prometu z zdravili, ki je na novo urejeno v Zakonu o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14) in vzporeden uvoz zdravil, ter pogoji, ki morajo biti pri tem izpolnjeni. Načelo o prostem pretoku blaga, ki je eno od temeljnih načel evropskega pravnega reda, v primeru zdravil namreč ne velja na enak način kot to velja za pretežno večino ostalih izdelkov.
Ključne besede: javno naročanje, zdravila, Zakon o zdravilih.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 789; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

274.
ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA
Anja Dobovičnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora v ZOPNI je instrument s katerim je razširjen domet odvzema tudi na področje pravdnega postopka. Edinstven je predvsem zato, ker je za uvedbo finančne preiskave potreben nižji dokazni standard. Dokazno breme pa nosi lastnik premoženja. Diplomsko delo je sestavljeno iz več sklopov. Na samem začetku sem pojasnila razmejitve in vzporednice med civilnim in kazenskim odvzemom premoženja. Navedla sem razloge in spodbude za sprejem civilnega odvzema. Določila sem pravno naravo ukrepa in razčlenila potek pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Opredelila sem možnosti začasnega zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora za večjo učinkovitost odvzema. Prav tako me je zanimalo ali ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora posega v ustavne pravice.
Ključne besede: civilni odvzem premoženja nezakonitega izvora, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ZOPNI, kriminal, faze civilnega postopka, pravna narava, začasno zavarovanje, začasen odvzem, ustavne pravice, retroaktivnost
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 1116; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (671,14 KB)

275.
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU PRI MALIH DELODAJALCIH
Kristina Gorenjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V delovnem okolju se še zmeraj ne namenja zadostne pozornosti zdravju in dobremu počutju zaposlenih. Ker zdravja ne gre ločevati na zasebno zdravje in zdravje na delovnem mestu, je še posebej pomembno, da se v delovnem okolju spodbuja dobro zdravje, saj le zdrava delovna sila je kakovostna in je lahko kos globalni konkurenci. Opozoriti velja, da se danes soočamo s staranjem delovne sile. Z leti se zdravje zaposlenih slabša, zato je potrebno ustrezno ukrepati, če želimo, da ostanejo aktivni in produktivni čim dlje v starost. Dandanes je zavedanje o koristnosti varnega in zdravju naklonjenega delovnega okolja v slovenskem prostoru še zmeraj na dokaj nizki ravni. Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 43/2011; v nadaljevanju ZVZD-1), ki je v veljavi od decembra 2011, vključuje promocijo zdravja pri delu (v nadaljevanju PZD). Po novem zakonu je delodajalec dolžan načrtovati in izvajati promocijo zdravja, zanjo zagotoviti potrebna sredstva ter določiti način spremljanja njenega izvajanja. Iz našega gledišča je problem v mišljenju delodajalcev, ki novo zahtevo, glede na spoznanja pripravljavcev študije, vidijo kot dodatno obremenitev in strošek. V poglavjih teoretičnega dela magistrskega dela smo opredelili temeljne pojme, predstavili ZVZD-1, opisali proces izvajanja PZD in predstavili nekaj podprogramov s predlogi ukrepov. V praktičnem delu pričujočega dela je opisana študija o promociji zdravja na delovnem mestu pri malih delodajalcih. Pripravljavci študije so ugotavljali kakšno je stanje na področju varnosti in zdravja pri delu pri malih delodajalcih in v kolikšni meri mali delodajalci v praksi načrtujejo, izvajajo in spremljajo PZD. Izsledki raziskave kažejo, da je poznavanje in izvajanje zakonskih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu razmeroma dobro. Podjetja za izvajanje zakonsko predpisanih ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu najemajo predvsem zunanje izvajalce. Izpostaviti velja ugotovitev, da se tako zaposleni kot tudi delodajalci zavedajo, da delo vpliva na zdravje človeka. Ugotovili smo, da precejšen delež t.i. mikro podjetij nima izdelanega načrta promocije zdravja in da precejšen delež sodelujočih ni seznanjen s tem ali ima njihovo podjetje izdelan načrt promocije zdravja. V okviru promocije zdravja podjetja nudijo predvsem športne in tematske aktivnosti. Večina delodajalcev naj bi spremljala izvajanje programov promocije zdravja. Pripravljavci študije so nekajkrat izrazili dvom v pristnost dobljenih rezultatov, saj delodajalci običajno ne želijo priznati, da zakonskih predpisov ne izpolnjujejo, zaradi strahu pred sankcijami s strani pristojnega inšpektorata. Menimo, da je potrebna sprememba miselnosti, in sicer delodajalci morajo v izvajanju PZD videti korist, ne pa dodatno obremenitev in strošek.
Ključne besede: zdravje, promocija zdravja pri delu, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, izvajanje promocije zdravja pri delu, ukrepi promocije zdravja pri delu
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 597; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

276.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1337; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (824,44 KB)

277.
Priznavanje čezmejnih učinkov v insolvenčnih postopkih
Maja Gabrijelčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Globalizacija v zadnjih desetletjih in razcvet mednarodne trgovine sta vzpodbudila čezmejno poslovanje tako pri gospodarskih subjektih kot tudi pri potrošnikih, ki v tujini iščejo nove poslovne in življenjske priložnosti. Vstopanje le-teh v pravna razmerja z mednarodnim elementom pa odpira vrsto vprašanj v primeru, da se nad katerim izmed njih začne insolvenčni postopek. Bistveno vprašanje za dolžnika kot tudi za njegove upnike je, kakšne pravne učinke bo imel začeti insolvenčni postopek na njihova obstoječa pravna razmerja. V okviru mednarodnega insolvenčnega prava se zato v zadnjih desetletjih poskuša najti odgovore in rešitve na omenjena vprašanja. Kot bo predstavljeno v tej magistrski nalogi, o poenotenju insolvenčnega prava zaradi zelo različnih nacionalnih ureditev (še) ni mogoče govoriti, zato se nacionalne in mednarodne ureditve osredotočajo predvsem na harmonizacijo temeljnih pravil mednarodnega insolvenčnega prava, in sicer glede določitve mednarodne pristojnosti za začetek insolvenčnega postopka, pravo katere države naj se uporabi za presojo določenih procesnopravnih in materialnopravnih vprašanj, kakšni mednarodni učinki bodo obveljali za postopke, ki bodo začeti pred določenim sodiščem (predvsem glede pogojev za priznanje odločb v insolvenčnih postopkih, izdanih v drugih državah, ali odločitev, ki zadevajo osebo ali premoženje v konkretnem insolvenčnem postopku) in kakšne so dopustne meje čezmejnega sodelovanja med akterji insolvenčnih postopkov. Temeljita analiza treh za Slovenijo najpomembnejših pravnih aktov na področju mednarodnega insolvenčnega prava - Uredbe 2015/848, UNCITRAL-ovega Vzorčnega zakona in 8. poglavja ZFPPIPP, kar je predmet te magistrske naloge, bo pokazala, da le uredba ureja vsa zgoraj omenjena temeljna vprašanja mednarodnega insolvenčnega prava in tako predstavlja najvišjo stopnjo harmonizacije nacionalnih zakonodaj na tem področju. Za razliko od uredbe vzorčni zakon ureja le priznanje tujega insolvenčnega postopka in obvezno sodelovanje med akterji insolvenčnih postopkov, kar je odraz njegove pravne narave in globalne uporabe. 8. poglavje ZFPPIPP, ki je bilo sprejeto na podlagi vzorčnega zakona, pa je po njegovem vzoru uredilo priznanje tujega insolvenčnega postopka in obvezno sodelovanje med akterji insolvenčnih postopkov, dodatno pa tudi področje uporabe prava, kar se sicer vzorčnemu zakonu očita kot njegova največja pomanjkljivost. Kljub različnemu obsegu ureditev, ki jo ponujajo omenjeni trije pravni akti, pa vsi urejajo področje priznanja tujega insolvenčnega postopka, kar je bistveno za priznavanje čezmejnih učinkov v insolvenčnih postopkih. Vsi trije pravni akti nedvomno pomenijo velik korak k harmonizaciji mednarodnega insolvenčnega prava in bistveno prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu reševanju čezmejnih insolvenčnih postopkov. Zagotavljajo mednarodne pravne standarde za delovanje vseh akterjev v čezmejnih insolvenčnih postopkih, s tem pa tudi večjo pravno varnost vseh vpletenih na tem področju. Kljub temu je v praksi ostalo odprtih kar nekaj vprašanj, zato so nekatere dopolnitve in izboljšave v prihodnosti obravnavane v sklepnem delu.
Ključne besede: čezmejni insolvenčni postopki, Uredba 2015/848, UNCITRAL-ov Vzorčni zakon o čezmejni insolventnosti, ZFPPIPP
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 740; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

278.
Šolstvo in pismenost v večjezičnem prostoru med rekama Rabo in Muro od 1870 do 1910
Miha Štampah, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj šolstva na Ogrskem in stanje na področju pismenosti v Prekmurju in Porabju v obdobju od 1870 do 1910. Pri tem sem poskušal oceniti, v kakšni obliki in meri je Zakon o ljudskem izobraževanju iz leta 1868, ki ga je pripravil József Eötvös, vplival na šolstvo, in posledično na stopnjo pismenosti na obravnavanem območju. Pri tem sem si pomagal z madžarsko in s slovensko strokovno literaturo, vezano na obravnavano tematiko, in z viri ter s podatki popisov prebivalstva iz let 1880, 1900 in 1910. Rezultati, ki so pridobljeni v diplomskem delu, upravičujejo nujnost in uspešnost omenjenega zakona. Njegov glavni cilj, ki je bil tudi uspešno dosežen, je bila namreč čim obsežnejša vključitev prebivalstva v izobraževalne procese, hkrati s tem pa čim uspešnejša odprava nepismenosti. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je leta 1880 v Prekmurju pisati in brati znalo 28,5 % vsega prebivalstva, v Porabju pa 21,7 %. Trideset let kasneje (1910. leta) je pismenost v Prekmurju narasla na 61,2 %, v Porabju na 58,9 %.
Ključne besede: Prekmurje, Porabje, József Eötvös, Zakon o ljudskem izobraževanju iz leta 1868, izobraževanje, pismenost.
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 707; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

279.
NADURNO DELO OZIROMA DELO PREK POLNEGA DELOVNEGA ČASA
Rok Povše, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaključna diplomska naloga obravnava problematiko nadurnega dela, ki je pri nas in tudi v tujini zelo razširjena oblika dela. Delodajalci se poslužujejo nadurnega dela kot del fleksibilne oblike razporeditve delovnega časa. Zaposleni v večini primerov nadurno delo opravljajo iz finančnih razlogov, saj naj bi se jim s tem zvišala mesečna plača. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili, kako je nadurno delo urejeno po mednarodnem pravu ter kakšna je pravna ureditev nadurnega dela po Zakonu o delovnih razmerjih v Republiki Sloveniji. V drugem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika z enostavno opisno metodo opredelili delavčevo poznavanje zakonov na področju nadurnega dela. Iz raziskave je razvidno, da delavci slabo poznajo delovno zakonodajo, ki se nanaša na nadurno delo. Kljub temu pa so se pripravljeni izpostaviti v primeru kršenja pravic.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih, delovni čas, nadurno delo
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (310,23 KB)

280.
PRENEHANJE POGODBE O FINANČNEM LEASINGU
Nataša Špiganovič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tema s področja finančnega leasinga v Sloveniji z iskanjem njegove pravne narave v pogodbenem pravu in analizo možnih razlogov, ki so vzrok za prenehanje veljavnosti pogodbe o finančnem leasingu. Pri nas finančni leasing ni zakonsko urejen in tudi Konvencije UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu nismo ratificirali. V diplomski nalogi je najprej predstavljen finančni leasing na splošno, nato so opredeljene sestave ter načela pri iskanju njegove pravne narave. Podrobneje so razloženi interesi, cilji in namene strank, ki sklepajo leasing pogodbe. Pojasnjeno je, kako je urejen prenos lastninske pravice na predmetu, za katerega je bila sklenjena leasing pogodba, kako je s stroški in obroki ter z vsebino pogodbe. Opisane so pogodbe, ki se jim leasing pogodba najbolj približa kot pogodba posebne pravne narave. Posebej sta opisani dve pogodbi (pogodba o dobavi blaga in pogodba o leasingu), ki sestavljata posel finančnega leasinga po Vzorčnem zakonu UNIDROIT o leasingu. V četrtem poglavju so analizirani možni razlogi za prenehanje leasing pogodbe. Po načinu prenehanja je pogodba ločena na pogodbo, ki preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena – redni potek pogodbe, in pogodbo, ki preneha iz določenega razloga že pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena – izredni potek pogodbe. Najpogostejši razlog prenehanja leasing pogodbe je plačilna nedisciplina. Poznamo tudi druge razloge, ki privedejo do prenehanja leasing pogodbe; ti razlogi so neodvisni od volje pogodbenih strank, zato so predstavljeni posebej. Konec četrtega poglavja je osredotočen na Vzorčni zakon UNIDROIT. Podrobno je pojasnjeno, kaj pomeni neizpolnitev pogodbe po tem zakonu. Ta zakon namreč pozna enoten pojem kršitve. Pomembno je, ali je kršitev bistvena ali nebistvena. Gre za izjemo člena, ki pravi, da odstop od pogodbe v primeru bistvene kršitve lahko zahteva samo leasingodajalec. V petem poglavju je opisano prenehanje leasing pogodbe po posebnih predpisih. V šestem poglavju so podane sklepne ugotovitve. V diplomskem delu so – zraven prispevkov pravne teorije – predstavljene tudi odločbe naših sodišč v konkretnih primerih.
Ključne besede: finančni leasing, leasingodajalec, leasingojemalec, prenehanje pogodbe o finančnem leasingu, Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu, Vzorčni zakon UNIDROIT o leasingu
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 1103; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (375,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici