Search the digital library catalog

Abstract: Ob nastopu recesije se gospodarska aktivnost upočasni, proizvodnja se zmanjša. Podjetja potrebujejo manj delovne sile, zato zaustavljajo zaposlovanja ali odpuščajo delavce. Posledično se stopnja brezposelnosti poveča, kar ima tako ekonomske kot socialne posledice: upadejo dohodki gospodinjstev, poraste ekonomska negotovost in poveča se pritisk na sistem socialnega varstva. Arthur Okun je leta 1962 opisal negativno povezavo med gospodarsko rastjo in stopnjo brezposelnosti, dvema ključnima meriloma zdravja ekonomije. Uveljavilo se je "pravilo palca", in sicer: dva odstotka upada BDP pomeni približno za eno odstotno točko višjo stopnjo brezposelnosti. To empirično razmerje ponuja ekonomistom preprosto, a učinkovito orodje za ocenjevanje socialnih posledic gospodarskih nihanj. Zaradi pomena in praktične uporabnosti Okunovega zakona obstaja obsežna znanstvena literatura, ki proučuje to empirično povezavo v različnih državah, regijah in časovnih obdobjih. Da bi preverili robustnost zakonitosti, dejavnike, ki vplivajo nanjo, in stabilnost skozi čas, smo v magistrskem delu izvedli obsežen pregled empirične literature. Zbrali smo 693 ocen Okunovega koeficienta in na njihovi podlagi predstavili statistične dokaze o zmerno visoki stopnji heterogenosti v ocenah Okunovih koeficientov med državami. Magistrsko delo v naslednjem koraku preverja veljavnost in asimetričnost Okunovega zakona v državah skupine G7. Panel analiziramo s statičnimi modeli združenih podatkov, fiksnih in slučajnih učinkov, pri katerih asimetričnost testiramo z uporabo interakcijske spremenljivke, ki povezuje prisotnost pozitivne gospodarske rasti z njeno stopnjo. Dodatno panel analiziramo z ocenjevanjem modelov ARDL in NARDL. Ugotovili smo veljavnost Okunovega zakona v skupini držav G7 v obdobju 1993–2019 na letnih podatkih in na četrtletnih podatkih v obdobju 1993Q1–2024Q1. Asimetričen vpliv pozitivnih in negativnih šokov rasti realnega BDP na stopnjo brezposelnosti pa smo zaznali zgolj pri preučevanju modela NARDL v dolgoročnem obdobju.
Keywords: Okunov zakon, gospodarska rast, države skupine G7, panelni podatki, ARDL, NARDL.
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (7,52 MB)

Abstract: Pravica do duševnega zdravja je sestavni del in temeljni del pravice do zdravja, ki je univerzalna človekova pravica. Osebe s težavami v duševnem zdravju so zaradi sistemskih kršitev, ki izvirajo iz prevladujočega biomedicinskega modela duševnega zdravja, pod vprašaj postavile univerzalnost pravice do duševnega zdravja, k uresničevanju katere so se države zavezale s številnimi pravnimi akti na vseh ravneh. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev duševnega zdravja ter storitev in oskrbe za zagotavljanje duševnega zdravja v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi. Pravna ureditev storitev in oskrbe za zagotavljanje duševnega zdravja namreč lahko poseže v univerzalnost pravice do duševnega zdravja. Poseben poudarek je na trajnostnem uresničevanju pravice do duševnega zdravja, h kateremu se je Slovenija prav tako zavezala tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Magistrsko delo ugotavlja, da poseg v pravico do duševnega zdravja posameznika predstavlja že nezadostna mreža za zagotavljanje duševnega zdravja, ki mora vključevati tudi dostopnost raznovrstnih storitev in oskrbe.
Keywords: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševno zdravje, duševna bolezen, duševna motnja, človekova pravica, univerzalna pravica, trajnostni razvoj, svetovno zdravje, storitve za zagotavljanje duševnega zdravja.
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 38
Full text (2,51 MB)

Abstract: Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Ker gre za stvarno pravico na tuji stvar, to nujno pomeni omejevanje lastninske pravice na služeči nepremičnini. Pomembno je pa izpostaviti, da njen namen in smisel nista v omejevanju lastninske pravice na služeči nepremičnini, temveč v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini (servitus fundo utilis esse debet). Stvarna služnost se lahko ustanovi bodisi s pravnim poslom, pogodbo, bodisi z zakonom ali pa na podlagi pravnmočne sodne ali dokončne upravne odločbe. Na smiselno enak način tudi prenehajo. Ker gre za stvarne pravice, ki imajo erga omnes učinek, se morajo vpisati v zemljiško knjigo, kot javno knjigo pravic in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. V dvomu so služnosti trajne narave. Služnostno pravico je proti nedopustnim posegom vanjo, mogoče obvarovati bodisi z omejeno samopomočjo, s posestno tožbo, ki temelji na stanju zadnje mirne posesti ali pa s služnostno tožbo na temelju same pravice.
Keywords: služnost, stvarna služnost, osebna služnost, pozitivna služnost, negativna služnost, služnostna tožba, nepremičnine, zakon, pogodba, odločba, križanec
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 13
Full text (445,37 KB)

Abstract: Umetna inteligenca prinaša nove izzive in spremembe na področju različnih pravnih panog kot so ustavno, civilno in kazensko pravo, ter podpanogah, kot je pravo varstva osebnih podatkov, ki zahtevajo nove razlage in prilagoditve. Ključno je, da pravni sistemi zagotovijo preglednost razvoja, uporabe in uveljavljanja umetne inteligence, pri čemer se morajo upoštevati temeljne človekove pravice. Tehnologija in novi algoritmi spreminjajo s svojim načinom delovanja in odločanja na temeljne pojme v kazenskem pravu, kot so osumljenec, obtoženec, pošteno sojenje, obrazložitev odločitve, ki skupaj predstavljajo temelj pravne varnosti. Kljub doprinosu napredka umetna inteligenca prinaša tudi določene nevarnosti, saj je njeno delovanje pogosto nepredvidljivo, njeni pozitivni in negativni učinki pa se med seboj prepletajo. Bistveno je, da se pri uporabi UI ohranja spoštovanje ključnih vrednot, kot sta varstvo zasebnosti in človekovo dostojanstvo, katerih spoštovanje sta zelo pomembni za posameznika, ter imata velik vpliv na družbo. UI lahko pozitivno vpliva na družbo z večjo učinkovitostjo, produktivnostjo in konkurenčnostjo, vendar pa zahteva ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic. Evropska Unija je sprejela že več aktov in smernic za regulacijo UI, med njih spadajo Uredba o splošni zaščiti podatkov, Bela Knjiga o umetni inteligenci, predlog Uredbe o umetni inteligenci, Uredba o kibernetski varnosti, Etične smernice za zaupanja vredno UI, ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje. Posebna previdnost je potrebna pri naprednih sistemih UI, ki temeljijo na poglobljenem učenju, saj obstaja tveganje, da bo prišlo do situacije, kjer nihče ne bo znal pojasniti določenih odločitev sprejetih s strani teh sistemov. V prihodnosti umetna inteligenca zagotovo ne bo mogla zamenjati pravnika, vendar pa bo pravnik, ki zna uporabljati umetno inteligenco lahko zamenjal tistega, ki je ne zna. V pravosodju so glavne prednosti uporabe UI povečana natančnost, pravičnost in učinkovitost pravnih postopkov. Kljub temu je potrebno zagotoviti, da so njene odločitve pregledne, etične in nediskriminatorne , saj se v kazenskih postopkih pogosto poudarja nepristranskost, ki pa v praksi še vedno ni popolnoma dosežena zaradi podzavestne pristranskosti ljudi. Pri uporabi UI je tako nujno ohranjanje visokih etičnih standardov in varovanje temeljnih človekovih pravic, da ne bi prišlo do negativnih posledic za posameznike in celotno družbo.
Keywords: Umetna inteligenca, kazenski postopek, kazensko pravo, kaznivo dejanje, Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Evropska Unija.
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 75
Full text (1,10 MB)

Abstract: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje. Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države. Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva. Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava. Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem.
Keywords: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina.
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 99
Full text (1,53 MB)