| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Poznavanje in zadovoljstvo z delom Komisije za preprečevanje korupcije med prebivalci Pomurja
Mateja Lepoša, Bojan Dobovšek, 2021, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je ugotoviti, kako prebivalci Pomurja poznajo Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in kako so zadovoljni z njenim delom. Metode: Prispevek temelji na pregledu domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih del na področju preprečevanja korupcije, na podlagi katere je bil oblikovan vprašalnik. Z uporabo statističnega orodja SPSS so opravljene statistične analize, s pomočjo katerih smo lahko uspešno odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovitve: Med izpraševanci Pomurja na (ne)zadovoljstvo z delom KPK najbolj vplivata ocena sodelovanja KPK z drugimi institucijami in ocena profesionalnosti ter integritete. Ugotavljamo, da na (ne)zadovoljstvo z delom KPK nimata vpliva ocena narave njenega dela in zaznava korupcije v Pomurju. Omejitve/uporabnost raziskave: Vzorčenje v naši raziskavi ni bilo opravljeno verjetnostno, zato rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Zaradi krajšega časa zbiranja podatkov je naš vzorec dokaj majhen (N = 164). Praktična uporabnost: Raziskovalni model in rezultati predstavljajo zelo dobro izhodišče za prihodnje raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje mnenja, ki izhaja iz rezultatov naše raziskave. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tovrstna raziskava v Sloveniji še ni bila opravljena, kar predstavlja izvirnost prispevka na tem področju in spodbuja predvsem mlade raziskovalce za raziskovanje mnenja prebivalcev o tovrstnih institucijah in raziskovanju dejavnikov, ki oblikujejo takšno mnenje ter posledično omogoča izboljšave.
Keywords: korupcija, preprečevanje, Komisija za preprečevanje korupcije, zadovoljstvo z delom, Pomurje
Published: 06.09.2021; Views: 61; Downloads: 3
.pdf Full text (450,08 KB)
This document has many files! More...

2.
Motivacija in zadovoljstvo pri delu zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije
Kaja Knavs, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Motivirani in zadovoljni zaposleni so temelj uspešne organizacije. Pri tem imajo veliko vlogo tudi vodje, ki se morajo zavedati pomena dobrega počutja njihovih zaposlenih pri delu. Stopnja motivacije in zadovoljstva pa lahko hitro upade, zato je pomembno, da se visoka stopnja ne le doseže temveč tudi ohrani. V diplomskem delu so bili najprej preučeni pojem motivacija in z njo povezane teorije ter dejavniki, ki učinkujejo nanjo. V nadaljevanju je opredeljen pomen delovnega zadovoljstva. Ker sta motivacija in zadovoljstvo v interakciji in vplivata na organizacijsko kulturo in klimo, sta opredeljena tudi ta dva pojava. Kasneje sta predstavljena in opisana javna uprava in Ministrstvo za notranje zadeve, kjer je pojasnjeno tudi njuno delovanje. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bila zasnovana raziskava, s katero so se ugotavljala stališča zaposlenih o motivaciji in zadovoljstvu pri delu na Ministrstvu za notranje zadeve. Sodelovalo je 96 respondentov. Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni na splošno motivirani pri svojem delu. Na stopnjo njihove motivacije pa najbolj vplivajo zanimivo delo ter odnosi znotraj kolektiva in z vodstvom. Raziskano je bilo tudi področje delovnega zadovoljstva, kjer je bilo ugotovljeno podobno. Na zadovoljstvo namreč najbolj vplivajo vsebina dela in odnosi s sodelavci. Stalnost zaposlitve in varnost pri delu sta dejavnika s katerima so uslužbenci najbolj zadovoljni, med tem ko sta možnost strokovnega razvoja (usposabljanja in izobraževanja) in obveščenost z aktualnim dogajanjem znotraj organizacije dejavnika s katerima zaposleni niso najbolj zadovoljni. Ključna ugotovitev je, da so zaposleni pri svojem delu večinoma motivirani, zadovoljni ter z veseljem prihajajo na delo.
Keywords: diplomske naloge, motivacija, zadovoljstvo z delom, ravnanje z ljudmi, javna uprava, Ministrstvo za notranje zadeve
Published: 10.09.2020; Views: 330; Downloads: 93
.pdf Full text (1,36 MB)

3.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, master's thesis

Abstract: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Keywords: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Published: 01.09.2020; Views: 297; Downloads: 53
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih z delom v organizaciji x
Vito Penhofer, 2020, master's thesis

Abstract: Zavzetost zaposlenih postaja vedno pomembnejši raziskovalni konstrukt managementa človeških virov, saj ima pozitivne učinke ne samo na individualno uspešnost, ampak tudi na zadovoljstvo zaposlenih z delom. V instituciji javnega prava smo raziskovali tako zadovoljstvo z delom kot tudi zavzetost zaposlenih. V organizaciji so zaposleni z delom zadovoljni, namreč vse trditve (skupaj jih je bilo za merjenje zadovoljstva zaposlenih pri delu uporabljenih 20) izkazujejo nadpovprečno vrednost. Najnižja povprečna vrednost med trditvami je bila 3,0. Prav tako so zaposleni v tej organizaciji tudi zavzeti. Za merjenje zavzetosti smo uporabili 17 trditev in vse so imele nadpovprečne vrednosti. K temu zagotovo pozitivno prispeva tudi interno komuniciranje, s katerim lahko pri zaposlenih zbujamo pozitivno, zadovoljujoče, z delom povezano stanje duha, za katerega sta značilna zagnanost in predanost. Namreč izsledki raziskave kažejo, da ima obravnavana organizacija urejeno interno komuniciranje in da so zaposleni zadovoljivo informirani (vse trditve so imele višjo povprečno vrednost od 3). Organizaciji predlagamo, da še naprej investira v njihove zaposlene (tako v smislu njihovega osebnostnega razvoja in razvoja kompetenc), izboljšuje pogoje dela, vlaga v interno komuniciranje, varnost in zdravje, saj bo tako še naprej ohranilo zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih na visoki ravni.
Keywords: zaposleni, zadovoljstvo zaposlenih z delom, zavzetost zaposlenih
Published: 25.08.2020; Views: 425; Downloads: 185
.pdf Full text (1,93 MB)

5.
Poklicna izgorelost muzejskih pedagogov
Lucija Stakne, 2020, master's thesis

Abstract: Muzejska pedagogika že nekaj časa prevzema pomembno vlogo, saj predstavlja vez med občinstvom in muzeji ter galerijami. V zadnjih desetletjih smo bili priča korenitim spremembam, ki so vplivale na muzejsko pedagogiko. Slednje nas je spodbudilo k raziskovanju profila muzejskih oziroma galerijskih delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Osrednji problem v magistrskem delu je poklicna izgorelost muzejskih pedagogov zaradi vedno večje delovne obremenitve. V teoretičnih izhodiščih najprej predstavimo muzejsko pedagogiko, pri čemer se posebej posvetimo Sekciji za izobraževanje in komuniciranje, saj je pomembno vplivala na izoblikovanje poklica muzejskega pedagoga pri nas. Nadalje pozornost namenjamo njegovi vlogi in nalogam. Delo muzejskega pedagoga je namreč izrazito interdisciplinarno, spremlja pa ga množica delovnih zadolžitev. Posledično se ti spopadajo z vprašanjem vloge, podcenjevanjem in preobremenjenostjo pri delu, ki lahko preseže osebne prilagoditvene vire in privede do poklicnega stresa. Kot posledica dolgotrajnega kroničnega stresa se pojavi poklicna izgorelost, ki vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Ugotavljamo, da se anketirani muzejski pedagogi čutijo izgorele. V povezavi z zadovoljstvom z delom smo preverjali osebna pojmovanja muzejskih pedagogov. Večina muzejskih pedagogov izraža pozitivno držo in navdušenje v povezavi z delom kljub izzivom, s katerimi se soočajo.
Keywords: muzejska pedagogika, vloga muzejskega pedagoga, stres, poklicna izgorelost, zadovoljstvo z delom, preobremenjenost
Published: 30.07.2020; Views: 235; Downloads: 53
.pdf Full text (2,36 MB)

6.
Nematerialno nagrajevanje in zadovoljstvo z delom
Jona Senčur, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Nagrada za dobro opravljeno večina ljudi dojema kot materialno. Predvsem pri zaposlitvi pomislimo na neko denarno nagrado, ki jo prejmemo ob fiksni plači. Čeprav je denar še vedno velik motivator za delo, pa v ospredje prihajajo tudi nematerialne nagrade. Ljudje danes dajejo velik pomen medosebnim odnosom, kolektivu, okolju v katerem delajo ipd. Velikokrat dajo pri iskanju zaposlitve tem dejavnikom prednost pred plačilom. Seveda ljudje potrebujejo denar, da si lahko zagotovijo osnovna sredstva za preživetje, pa vendar jim na delovnem mestu veliko vlogo igrajo tudi drugi dejavniki. Z lastno raziskavo smo na podlagi vzorca zaposlenih v kadrovskem podjetju preverjali tri hipoteze in iskali odgovore na tri raziskovalna vprašanja, ki so se nanašala na dojemanje tudi materialnih, vendar predvsem nematerialnih nagrad in posledičen vpliv le-teh na zadovoljstvo pri delu. Zanimalo nas je ali so jim omenjene nagrade sploh pomembne. Ugotovili smo, da nematerialnim nagradam pripisujejo pomemben pomen. Največ jim pomenita pohvala in možnost izobraževanja. Pomembni so tudi odnosi z nadrejenimi, s katerimi se dobro razumejo in z njihove strani redno prejemajo pohvale in druge oblike nematerialnih nagrad. Ker je prisoten uspešen sistem nagrajevanja in zaposleni te nagrade dobivajo v zadostni meri, je tudi njihovo zadovoljstvo z delom večje. Podjetje deluje uspešno in ima urejen sistem nagrajevanja, zato menimo, da morajo s takim delom nadaljevati tudi v prihodnje. Dokler bodo njihovi zaposleni uspešni, bo tudi podjetje konkurenčno na trgu. Če bodo zaposleni zadovoljni, bodo vztrajali pri zaposlitvi in s tem v podjetju ne bo fluktuacije, ta podjetjem predstavlja dodatne stroške, predvsem pa tudi porabo časa.
Keywords: - nematerialne nagrade - zadovoljstvo z delom - zaposleni
Published: 13.06.2019; Views: 808; Downloads: 137
.pdf Full text (886,12 KB)

7.
Zadovoljstvo z delom - tajnice v odvetniških pisarnah
Tanja Barle, Branko Lobnikar, 2017, master's thesis

Abstract: Zavedanje o pomembnosti zadovoljstva zaposlenih z delom se pri delodajalcu po navadi pojavi šele takrat, ko pride do menjave kadra oz. prostovoljnega odhoda kadra iz podjetja. Z vidika zaposlenega je prav zadovoljstvo z delom tisti glavni razlog, ki ga ne samo zadrži pri podjetju, ampak tudi motivira k ustvarjalnosti, novim idejam, spodbuja njegovo pripadnost in lojalnost ter ga nasploh naredi dragocenega (delavca). Z vidika delodajalca je to največ, kar si ta lahko želi za svoje podjetje in k čemur mora stremeti, če si želi dolgoročnega uspeha. Ker je torej zadovoljstvo z delom obojestransko zaželeno, bi moralo biti njegovo zagotavljanje ustaljena praksa podjetij. Na podlagi podatkov, pridobljenih z rednim merjenjem zadovoljstva zaposlenih se tako izvaja upravljanje zadovoljstva, katerega rezultat bodo zadovoljni zaposleni in s tem boljši poslovni rezultati ter konkurenčnost podjetja. Magistrska naloga se v prvem – teoretičnem delu poleg opisa osnovnih pojmov dotakne še teorij, povezanih z zadovoljstvom z delom, razsežnosti zadovoljstva ter njegovega vpliva. Nadalje se v nalogi pojasnita merjenje in upravljanje zadovoljstva ter izpostavi pomembnost organizacijske kulture in klime ter motivacije. V empiričnem delu naloge je opisana primarna statistična analiza, anketa izpeljana s pomočjo spletnega orodja 1ka. Ugotavlja se zadovoljstvo zaposlenih v odvetniški pisarni, in sicer na delovnem mestu »tajnica«. Poleg splošnega zadovoljstva se meri še zadovoljstvo s plačo, delovnim časom, delovnimi pogoji in zadovoljstvo z nadrejenimi/sodelavci, pa tudi ocena varnosti zaposlitve, ocena lastnega dela ter ocena uspešnosti pisarne. Zadnji del magistrske naloge vsebuje povzetek rezultatov raziskave skupaj s pomanjkljivostmi, njihovo interpretacijo ter odgovore na postavljena raziskovalna vprašanja. Poleg dejstva, da so tajnice v odvetniških pisarnah na splošno zadovoljne s svojo zaposlitvijo, je pomemben še izsledek raziskave, da na to njihovo (splošno) zadovoljstvo najbolj vplivata zadovoljstvo z nadrejenimi ter zadovoljstvo s sodelavci. Za tajnice v odvetniških pisarnah so torej najbolj bistveni medosebni odnosi na delovnem mestu. Zanimiv je tudi rezultat raziskave, da tajnice, ki so zaposlene za nedoločen čas, svoje zaposlitve ne smatrajo za (bolj) »varno« v primerjavi s tistimi, ki so zaposlene za določen čas ali po pogodbi.
Keywords: delo, zadovoljstvo z delom, organizacijska kultura, organizacijska klima, motivacija, magistrska dela
Published: 10.01.2018; Views: 1002; Downloads: 177
.pdf Full text (968,94 KB)

8.
Vpliv posameznih dejavnikov na zdravstveni absentizem v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota Maribor
Ana Ambrož, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Zdravstveni absentizem za večino delovnih organizacij predstavlja velik problem. Pogosto izostajanje z dela vodi do nižje delovne učinkovitosti, motenega delovnega procesa, visokih stroškov za plačila nadomestil in nadomestnih delavcev ter preobremenjenosti zaposlenih, ki so prisotni na delovnem mestu, kar posledično vpliva tudi na njihovo zadovoljstvo. Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu je ključnega pomena, saj ima vpliv na zdravstveni absentizem v podjetju, kar posledično vpliva tudi na produktivnost zaposlenih in s tem povezani delovni učinek. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del diplomske naloge zajema predstavitev temeljnih značilnosti zdravstvenega absentizma. Prav tako smo preučili obvladovanje zdravstvenega absentizma ter ukrepe za preprečevanje zdravstvenega absentizma s strani zaposlenih, podjetij in države. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela sledi raziskava na področju zdravstvenega absentizma, katere cilj je bil analizirati vpliv posameznih dejavnikov na zdravstveni absentizem v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota Maribor. Predstavljena je organizacijska shema Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in kadrovska struktura Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območne enote Maribor, glede na spol, starost in izobrazbo. V nadaljevanju sledi prikaz analize vpliva posameznih dejavnikov (demografski dejavniki, dejavniki delovnega okolja in vpliv družine) na zdravstveni absentizem. Ugotovili smo, da v ZZZS, območna enota Maribor, stopnja zdravstvenega absentizma pri zaposlenih, ki so starejši od 40 let, ni višja, kot pri zaposlenih, ki so mlajši od 40 let, in da je stopnja zdravstvenega absentizma pri zaposlenih ne glede na stopnjo izobrazbe enaka. Rezultati so pokazali tudi, da spol ne vpliva na stopnjo zdravstvenega absentizma.
Keywords: demografski dejavniki, kadri, zdravstveni absentizem, zadovoljstvo z delom.
Published: 26.10.2017; Views: 737; Downloads: 113
.pdf Full text (1,74 MB)

9.
VPLIV PSIHOLOŠKEGA OPOLNOMOČENJA IN ZADOVOLJSTVA Z DELOM NA ORGANIZACIJSKO PRIPADNOST VISOKOŠOLSKIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV: RAZLIKE MED SLOVENIJO IN IZBRANIMI DRŽAVAMI
Gašper Jordan, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Pomembnost znanja na področju upravljanja s človeškimi viri se povečuje, zato se organizacije vedno bolj zanimajo za nova spoznanja s tega področja, saj se zavedajo, da so zaposleni gonilo vsake organizacije. Omenjena spoznanja so pomembna tudi za akademsko sfero. Če želimo imeti uspešnega in učinkovitega zaposlenega, mora biti ta zadovoljen z vsem vidiki dela, hkrati pa si organizacije želijo, da bi čutili čim večjo pripadnost ter zato ne bi povzročali skrbi o njihovem odhodu drugam. Da pa imamo celoten vpogled v počutje posameznika, moramo gledati nanj tudi s psihološkega vidika, kjer ima pomembno vlogo psihološko opolnomočenje. Psihološka ocena posameznika vpliva tako na zadovoljstvo kot na pripadnost, zato smo v magistrskem delu preverili predpostavljeni konceptualni model vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost. Raziskavo smo izvedli med 408 visokošolskimi pedagogi v Sloveniji, Srbiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Hrvaškem. Med seboj smo primerjali preiskovane konstrukte psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z delom in organizacijske pripadnosti. Za ugotavljanje psihološkega opolnomočenja smo uporabili Spreitzerin PEQ, Spectorjev JSS za zadovoljstvo z delom in OCQ za merjenje organizacijske pripadnosti avtorjev Allenove in Meyerja. Rezultati so pokazali, da so najbolj psihološko opolnomočeni visokošolski pedagogi v Srbiji, najmanj pa v Nemčiji. Z delom so najbolj zadovoljni v Avstriji, najmanj v Sloveniji. Najvišjo čustveno pripadnost zaznavajo v Sloveniji, medtem ko najnižjo v Nemčiji. Kalkulativna organizacijska pripadnost je najvišji rezultat dosegla na Hrvaškem, najnižjega na Češkem. Najvišjo vrednost normativne organizacijske pripadnosti zaznavajo na Češkem, najnižjo pa v Avstriji. Do statistično pomembnih razlik ni prišlo le na področju kalkulativne organizacijske pripadnosti. Nadaljnje smo preverili ustreznost predpostavljenega konceptualnega modela vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost, ki smo ga osnovali kot prvi na svetu ter omenjene tri konstrukte povezali med seboj. Rezultati so pokazali mejno ujemanje raziskovalnega modela. Raziskava je prispevala nova spoznanja na področjih organizacijske psihologije in upravljanja s človeškimi viri. Za nadaljnje raziskave priporočamo preverbo konceptualnega modela v različnih okoljih ter v povezavi z organizacijsko kulturo, strukturo organizacij in osebnostmi lastnosti posameznikov.
Keywords: psihološko opolnomočenje, zadovoljstvo z delom, organizacijska pripadnost, model strukturnih enačb
Published: 10.10.2016; Views: 1109; Downloads: 240
.pdf Full text (1,53 MB)

10.
ORGANIZACIJSKA KULTURA IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V PODJETJU X
Martina Ošlak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali organizacijsko kulturo in zadovoljstvo zaposlenih v izbranem podjetju X. Želeli smo ugotoviti tip organizacijske kulture, ki je najbolj značilen za to podjetje. Ter stanje pri zaposlenih ali so zadovoljni s trenutno kulturo organizacije in kakšno bi si želeli v prihodnje. Organizacijska kultura vključno z poslanstvom in vizijo igra pomembno vlogo pri oblikovanju strategij podjetja. Zaposleni so med seboj povezani, imajo dodatno motivacijo in spodbudo za boljše delo, kar privede do uspešnosti podjetja. Vsebinski pomen organizacijske kulture so norme in vrednote podjetja, iz katerih je viden način ravnanja z zaposlenimi. Za podjetje je pomembno, da se zaveda vpliva kulture na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Kulturo mora vseskozi spremljati ter jo po potrebi oblikovati. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem teoretičnem delu je predstavljena organizacijska kultura, nanizane so definicije različnih avtorjev, opredeljeni so različni sorodni pojmi, značilnosti, tipologije, spreminjanje, oblikovanje, ohranjanje, merjenje organizacijske kulture ter dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in na uspešnost celotne organizacije. V drugem delu je bila izvedena analiza trenutnega stanja organizacijske kulture v izbranem podjetju X in kakšno si zaposleni želijo v bodoče. Analizo smo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo metodologijo po Cameronu in Quinnu (OCAI- merjenje organizacijske kulture v podjetju). Na osnovi dobljenih podatkov smo v zaključku diplomske naloge podali še naše ugotovitve ter možne predloge organizaciji za izboljšanje kulture podjetja.
Keywords: organizacijska kultura, organizacija, zadovoljstvo z delom, medsebojni odnosi
Published: 10.06.2016; Views: 1222; Downloads: 175
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica