1. Motivacija starejših zaposlenih in vpliv istega na zadovoljstvo pri delu ter na poslovno organizacijoAnamarija Krčmar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo »Motivacija starejših zaposlenih in vpliv istega na zadovoljstvo pri delu ter na poslovno organizacijo« je pisano z namenom ugotavljanja spodbud, ki motivirajo skupine starejših zaposlenih, kako to deluje na njihovo zadovoljstvo pri delu in kakšen vpliv ima motivirani in zadovoljni starejši delavec na poslovno organizacijo.
Delo je razdeljeno na teoretičen pregled, ki ga opredeljujejo ključni pojmi in številne primerjave raziskav iz istih ali podobnih področij različnih avtorjev in strokovnjakov, ter na empiričen del, v katerem se nahaja empirična raziskava.
Empiričen del raziskave je bil izvajan s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga izvedli na področju Hrvaške in je zajemal 200 oseb starih nad 45 let v delovnem razmerju oziroma pri končnih rezultatih so kot reprezentativni vzorec upoštevani tisti, ki so sodili v skupino starejših zaposlenih.
S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da skupino starejših zaposlenih najbolj spodbujajo notranji dejavniki, dokler motiviranost in delovno okolje vplivata na njihovo večje zadovoljstvo in uspešnost pri delu. Njihovo intelektualno bogastvo, znanje in izkušnje, ki so jih pridobili z leti, so razlog zaradi katerega se številne poslovne organizacije odločajo, da zadržijo starejše zaposlene na delovnem mestu, da bi ti prenašali znanje na mlajše generacije in v sinergiji različnih starostnih ekip prispevali k uspešnosti poslovnih organizacij.
Ključne besede: Motivacija, zadovoljstvo pri delu, starejši zaposleni, skupina starejših zaposlenih, poslovna organizacija.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 323; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (2,21 MB) |
2. Vpliv izobrazbe in delovnega mesta na zadovoljstvo pri deluHana Vučko, 2021, diplomsko delo Opis: Izobražujemo se z namenom širjenja svojega znanja in spretnosti, s katerimi lahko pozneje zadovoljujemo svoje potrebe in potrebe organizacije oz. delovnega mesta, na katerem smo zaposleni. Da smo za opravljanje tega dela kompetentni, da nam omogoča uporabo tistega, kar smo skozi leta pridobili in česar smo se naučili, sta le dve izmed stvari, ki nam dajeta osebno zadovoljstvo, če sta izpolnjeni. In ker na delovnem mestu preživimo velik del našega aktivnega delovnega življenja, je zaželeno, da zaznavamo delovno zadovoljstvo, saj je le-to kritično za zadovoljstvo z življenjem, kvaliteto posameznikovega delovnega življenja in vpliva na njegovo učinkovitost in pripadnost organizaciji. Da to res najdemo, pa ni v celoti odvisno le od nas samih. V ta proces vključujemo tudi pojme, kot so država, izobraževalni sistemi, ekonomija, gospodarstvo in malo bolj specificirano, tudi posamezna podjetja oz. organizacije. Ko se vse te stvari povežejo in sodelujejo, lahko omogočijo, da bo to stanje zadovoljstva doseglo veliko več ljudi.
V diplomski nalogi v teoretičnem delu preučujemo pojme, ki so povezani s problematiko izobraževanja, vertikalnega in horizontalnega neujemanja in zadovoljstvom zaposlenih. V empiričnem delu analiziramo rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in odgovarjamo na vprašanja, ki smo si jih zastavili v povezavi s prej omenjenimi pojmi. Ugotovili smo, da so izobraževanje, vsebina dela in zadovoljstvo zaposlenih med seboj povezani, torej da imajo dejavniki enega vpliv na zaznavanje oz. dojemanje drugega.
Ključne besede: Zadovoljstvo pri delu, izobraževanje, delovno mesto, vertikalno neujemanje, horizontalno neujemanje
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 711; Prenosov: 37
Celotno besedilo (931,57 KB) |
3. Strast in vztrajnost pri delu turističnih vodnikov v SlovenijiNataša Uršič, 2021, magistrsko delo Opis: V življenju je zelo pomembno, kako posameznik dojema svoje delo ali poklic. Predanost delu je le eden izmed dejavnikov, ki lahko posledično vplivajo na posameznikovo zadovoljstvo z delom in doseganje ciljev ter končni uspeh. Kako razvijati interese, vztrajati do zastavljenih ciljev kljub oviram na poti, vedno znova najti smisel in biti ob tem še zadovoljen, je zelo pomembno že od človekove rane mladosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje strasti in vztrajnosti, ki skupaj predstavljata predanost. Posebno pozornost smo namenili skupini turističnih vodnikov ter pri njih skušali razumeti predanost in njihovo osebno zadovoljstvo z delom. Empirični del smo izpeljali s pomočjo kvantitativne raziskave na vzorcu populacije turističnih vodnikov v Sloveniji. Pri analizi podatkov in diskusiji je poudarek na preverjanju povezav med občutenjem strasti in vztrajnosti ter osebnim zadovoljstvom. Opredeljena je tudi povezava med občutenjem predanosti in gotovostjo opravljanja poklica turističnega vodenja v prihodnosti. Ugotavljamo, da je za turistične vodnike v Sloveniji bolj pomembna vztrajnost kot strast. A hkrati v trenutnih razmerah ne dajejo nobenega zagotovila, da bi kljub predanosti opravljali svoj poklic turističnega vodnika tudi v prihodnosti. Izpostavljamo tudi trenutne razmere v svetu v povezavi s COVID-19 in njegov vpliv na turizem. Predstavljene so možnosti nadaljnjega raziskovanja ter smeri praktične uporabe pridobljenih ugotovitev.
Ključne besede: strast, vztrajnost, predanost, turistični vodnik, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno v DKUM: 16.07.2021; Ogledov: 634; Prenosov: 80
Celotno besedilo (756,88 KB) |
4. POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBORVanja Borko, 2017, magistrsko delo Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 460; Prenosov: 0 |
5. Čustvena inteligentnost in zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega poukaAnja Santl, 2020, magistrsko delo Opis: Biti učitelj ali vzgojitelj ni le poklic, ampak celostno razdajanje. Poleg strokovnosti morajo učitelji in vzgojitelji biti v prvi vrsti dobri ljudje.
Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok. (Jan Amos Komenski)
Namen raziskave je ugotoviti povezanost in izraženost konstruktov čustvene inteligentnosti, čustvenega dela in zadovoljstva pri delu med slovenskimi vzgojitelji in učitelji razrednega pouka. V skupno 109 udeležencev raziskave je bilo vključenih 57 učiteljev razrednega pouka in 52 vzgojiteljev predšolskih otrok. Pri raziskovanju je bil uporabljen naslednji instrumentarij: Vprašalnik čustvenega dela (ELS), Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (VEK-45 oz. ESCQ) in Lestvica delovnega zadovoljstva. Ugotovljena je bila pozitivna povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu ter med čustvenim delom in zadovoljstvom pri delu. Pri proučevanju vseh treh konstruktov ni bilo ugotovljenih razlik glede na poklic. Rezultati obdelave podatkov v programu SPSS so pokazali, da nivo čustvene inteligentnosti in zmožnost čustvenega dela vplivata na zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, kljub temu pa vpliva čustvene inteligentnosti ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, čustveno delo, zadovoljstvo pri delu, učitelj razrednega pouka, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 918; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,33 MB) |
6. Izmensko delo v povezavi s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sesterUrška Broz, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Izmensko delo je v poklicu medicinskih sester neizogibno in nujno potrebno. Dobro vodstvo in organizacija dela imata ključen pomen pri preventivi neugodnih dejavnikov izmenskega dela. Namen zaključnega dela je ugotoviti povezanost izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sester.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metode PRISMA. Iskanje literature se je izvedlo v štirih podatkovnih bazah in sicer: PubMeb, Medline, CINAHL in ScienceDirect s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, na podlagi ključnih besed in zastavljenim raziskovalnim vprašanjem.
Rezultati: S pomočjo analize vsebine smo ugotovili, da so v večini raziskav poročali o veliki povezanosti izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo kot tudi z izgorelostjo medicinskih sester. Boljše rezultate dosegajo medicinske sestre, ki se lahko prostovoljno odločijo za opravljanje izmenskega dela, prav tako ima pomembno vlogo pri preprečevanju negativnih dejavnikov tudi vodstvo.
Ključne besede: Nočna izmena, kvaliteta spanja, obremenitev pri delu, trajanje spanca, zadovoljstvo pri delu, kakovost življenja, motnje spanja.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 765; Prenosov: 147
Celotno besedilo (507,32 KB) |
7. Kadrovski management – kompleksnost zaposlovanja medicinskih sesterJasminka Mašić, 2020, magistrsko delo Opis: Ishodišča in namen: Proučevali smo upravljanje s človeškimi potenciali, zaposlovanje in način zaposlovanja v javnih službah v Republiki Hrvaški, visoko stopnjo fluktuacije, razloge za odhod iz ustanove, soočanje s problemom pomanjkanja medicinskih sester na trgu dela in nezadovoljstvo zaposlenih medicinskih sester ter opravili analizo razlogov za njihovo nezadovoljstvo na delovnem mestu.
Namen našega raziskovanja je bil ugotoviti faktorje, ki negativno vplivajo na zaposlovanje medicinskih sester, s ciljem ustrezno razviti upravljanje s človeškimi potenciali in sprejeti aktivne ukrepe, ki bodo vplivali na zmanjšanje stopnje fluktuacije in omogočili zadržati kvalitetne kadre v ustanovi.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter analitično metodo spremljanja statističnih podatkov. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja zaposlenih medicinskih sester v KBC-ju Reka. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati: Pri svojem raziskovanju smo ugotovili, da medicinske sestre niso zadovoljne s svojim položajem v družbi, prevladuje mnenje, da je ta poklic cenjen in priznan v tujini, ne pa tudi v Republiki Hrvaški, prav tako medicinske sestre niso cenjene med drugimi zdravstvenimi delavci. Kljub temu imajo rade svoj poklic in velika večina bi ponovno izbrala poklic medicinske sestre zaradi pomoči ljudem in skrbi za onemogle. Večina anketirancev občasno razmišlja o spremembi delovnega mesta in odhodu iz ustanove, kot razloge za to pa navajajo nezadovoljstvo s plačo, visoko raven stresa na delovnem mestu, slabe pogoje dela in nezadovoljstvo z delovnim okoljem.
Diskusija in zaključek: Zaposlovanje in zadrževanje zdravstvenih delavcev je zelo pomemben segment upravljanja s človeškimi potenciali, ker brez kvalitetnih, strokovnih in zadovoljnih zdravstvenih delavcev ni mogoče doseči zastavljenih ciljev: »zadovoljen pacient, nudenje kvalitetne zdravstvene oskrbe, prijaznost, dobra komunikacija, pozitiven izid zdravljenja«.
Ključne besede: človeški viri, zadovoljstvo pri delu, motivacija, stres na delovnem mestu, zapuščanje organizacije
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 661; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,23 MB) |
8. Ocenjevanje dela zaposlenih v organizaciji xPolonca Žlebnik Arlič, 2019, diplomsko delo Opis: Tematika ocenjevanja je človeka zanimala že od nekdaj, pa naj si bo to v privatnem življenju (ko čisto sproščeno sedimo na plaži ali v kakšnem lokalu) in nezavedno ogledujemo in ocenjujemo ljudi in stvari okoli sebe ali ko to počnemo v podjetju.
Takšno razmišljanje je vodilo tudi nas pri izbiri teme diplomskega dela. Zanimalo nas je, katero področje je dovolj zanimivo, hkrati pa tudi tako, kjer bi z novimi dognanji in analizo rezultatov raziskave pokazali praktične rešitve, ki jih doslej nismo ne le opazili, ampak jim nismo dali niti priložnosti, ker so se nam zdele čisto same po sebi umevne.
Vse na svetu je samoumevno, takšno kot so naše biološke potrebe, a vendar ni nič samoumevno, če tega ne opazimo, ne cenimo in ne negujemo. V našem diplomskem delu smo prikazali, kaj žene človeka k aktivnostim za dosego cilja, na kakšne probleme smo naleteli, ko smo želeli ugotoviti vrste nagrajevanja, ki bi ravno našim zaposlenim najbolj ustrezale, in kako bi to lahko v času nenehnega razvoja računalništva čim hitreje in s čim večjim izkupičkom tudi storili.
Ali so naši zaposleni pri delu uspešni, ali smo uspešni pri delu mi kot vodje je eno, kar pa menijo naše stanke – zunanji faktorji, ki imajo največji vpliv na obstoj organizacije, pa je lahko nekaj čisto drugega.
Seveda smo in bomo v naši organizaciji še naprej stremeli, da bodo uspešni posamezniki ustrezno nagrajeni. Nagrajevanje pa bomo izvedli s pomočjo zaposlenih in upoštevali mnenja naših strank.
Ključne besede: motivacija, ocenjevanje dela, nagrajevanje, uspešnost, zadovoljstvo pri delu, samoevalvacija
Objavljeno v DKUM: 30.10.2019; Ogledov: 823; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,09 MB) |
9. Povezanost med profesionalno kakovostjo življenja in empatijo medicinskih sesterAnne Marie Roškar, 2019, magistrsko delo Opis: Profesionalna kakovost življenja vpliva na kakovost življenja posameznika. Medicinske sestre so zaradi narave dela še posebej izpostavljene tveganju za pojav izgorelosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo stopnjo empatije. Zato smo se odločili raziskati profesionalno kakovost življenja in empatijo medicinskih sester.Ugotovili smo, da je profesionalna kakovost življenja medicinskih sester povprečna, saj je večina medicinskih sester dosegla povprečno število točk pri oceni sočutja zaradi zadovoljstva (M = 41,2; SD = 4,4), izgorelosti (M = 24,1; SD = 4,6) in sekundarnega travmatskega stresa (M = 25,4; SD = 6,3). Stopnja empatije medicinskih sester je nizka (M = 43,7; SD = 5,5). Med stopnjama izgorelosti in empatije obstaja šibka negativna statistična povezava (rs = –0,17, p = 0,017).
Ključne besede: zadovoljstvo pri delu, zadovoljstvo zaradi sočutja, utrujenost zaradi sočutja, izgorelost, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 931; Prenosov: 256
Celotno besedilo (482,68 KB) |
10. Validacija Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob deluAnja Banković, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na validacijo novonastalega slovenskega Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu. Zasnova slednjega temelji na teoriji načrtovanja delovnega mesta oz. natančneje na modelu delovnih zahtev in virov. Vprašalnik je sestavljen iz glavnega dela, ki se nanaša na delovne zahteve in vire ter dodatnega dela o počutju ob delu. Poleg vprašalnika za validacijo smo v testno baterijo zajeli še vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnike BAT, UWES-9 ter Vprašalnik delovnih zahtev in resursov. Podatke smo zbrali na vzorcu 306 zaposlenih (147 moških in 159 žensk), starih med 22 in 66 let. V namen preverjanja faktorske strukture vprašalnika smo ločeno za oba dela vprašalnika najprej izvedli analizo glavnih komponent, nato pa še konfirmatorno faktorsko analizo prvega in drugega reda. Iz glavnega dela vprašalnika smo izločili 6 postavk in na koncu sprejeli 24-dimenzionalni model s tremi sekundarnimi faktorji, za del, vezan na počutje ob delu, pa smo potrdili originalno predpostavljenih 7 primarnih faktorjev z enim nadrednim sekundarnim faktorjem. Preverili smo še zanesljivost in konstruktno ter konvergentno veljavnost, pri čemer smo potrdili hipoteze o povezanosti poddimenzij validiranega vprašalnika z rezultati na vprašalniku BAT, UWES-9, meri delovnega zadovoljstva in poddimenzijami Vprašalnika delovnih zahtev in resursov. Manjša odstopanja v korelacijah in utemeljitve zanje navajamo v poglavju interpretacija, kjer smo argumentirali tudi razloge za izločitev posameznih spremenljivk in izpostavili morebitne problematične postavke. Vprašalnik je torej zanesljiv in veljaven pripomoček za merjenje delovnih pogojev in počutja zaposlenih v večjih organizacijah.
Ključne besede: delovne zahteve in viri, počutje ob delu, izgorelost, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1275; Prenosov: 496
Celotno besedilo (807,91 KB) |
