| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 92
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri delu
Davor Čaušević, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali organizacijsko klimo, organizacijsko kulturo in zadovoljstvo zaposlenih pri delu. V prvem, teoretičnem delu naloge, smo se ukvarjali z opredeljevanjem konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu. Vsak koncept smo predstavili posebej, analizirali in citirali definicije različnih avtorjev ter njihovo opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na vsak od posameznih konceptov. Na koncu smo analizirali teoretične vidike povezav omenjenih treh konceptov, z različnih zornih kotov avtorjev. V drugem delu naloge, praktičnem delu, smo želeli raziskati povezavo konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu na konkretnem primeru, v podjetju X. Trenutno stanje v podjetju X je bilo raziskano s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili vsi zaposleni v podjetju. Na koncu, analizirajoč tako teoretična izhodišča kot tudi rezultate, pridobljene v praktičnem delu naloge, smo ugotovili močan vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Na podlagi tega zaključujemo, da se temeljito ukvarjanje z izboljševanjem organizacijske kulture in organizacijske klime lahko močno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter posledično na njihove individualne uspehe in uspehe celotne organizacije
Keywords: organizacijska kultura, organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih pri delu
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 74; Downloads: 16
.pdf Full text (795,17 KB)

2.
Zadovoljstvo starejših delavcev pri delu kot dejavnik podaljšanja zaposlitve v Sloveniji in EU
Aleksander Aristovnik, Ksenja Jaklič, 2013, review article

Abstract: Namen članka je ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo starejših delavcev pri delu v Sloveniji v primerjavi z EU, analizirati njegove posamezne dimenzije, specifike glede na starost, spol, sektor dejavnosti in vrsto poklica ter ugotoviti, kaj ga najbolj determinira. V statistični analizi, v kateri so bili uporabljeni podatki Pete Eurofoundove raziskave o delovnih razmerah v Evropi iz leta 2010, ugotavljamo, da se Slovenija, ki je imela leta 2011 najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših v EU, po stopnji zadovoljstva starejših delavcev pri delu med državami članicami uvršča na 15. mesto in zaostaja za povprečjem EU. Če so slovenski starejši delavci tako kot njihovi evropski kolegi najbolj zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in najmanj z možnostmi za napredovanje, pa primerjava z drugimi državami članicami pokaže, da so relativno nezadovoljni z delovnimi pogoji, plačo in ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo ter relativno zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in s sodelavci. Stopnjo zadovoljstva starejših delavcev pri delu najbolj determinira zadovoljstvo z ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo.
Keywords: starejši delavci, zadovoljstvo pri delu, stopnja zaposlenosti, delovni pogoji, Slovenija, EU
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 234; Downloads: 0

3.
Motivacija starejših zaposlenih in vpliv istega na zadovoljstvo pri delu ter na poslovno organizacijo
Anamarija Krčmar, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo »Motivacija starejših zaposlenih in vpliv istega na zadovoljstvo pri delu ter na poslovno organizacijo« je pisano z namenom ugotavljanja spodbud, ki motivirajo skupine starejših zaposlenih, kako to deluje na njihovo zadovoljstvo pri delu in kakšen vpliv ima motivirani in zadovoljni starejši delavec na poslovno organizacijo. Delo je razdeljeno na teoretičen pregled, ki ga opredeljujejo ključni pojmi in številne primerjave raziskav iz istih ali podobnih področij različnih avtorjev in strokovnjakov, ter na empiričen del, v katerem se nahaja empirična raziskava. Empiričen del raziskave je bil izvajan s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga izvedli na področju Hrvaške in je zajemal 200 oseb starih nad 45 let v delovnem razmerju oziroma pri končnih rezultatih so kot reprezentativni vzorec upoštevani tisti, ki so sodili v skupino starejših zaposlenih. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da skupino starejših zaposlenih najbolj spodbujajo notranji dejavniki, dokler motiviranost in delovno okolje vplivata na njihovo večje zadovoljstvo in uspešnost pri delu. Njihovo intelektualno bogastvo, znanje in izkušnje, ki so jih pridobili z leti, so razlog zaradi katerega se številne poslovne organizacije odločajo, da zadržijo starejše zaposlene na delovnem mestu, da bi ti prenašali znanje na mlajše generacije in v sinergiji različnih starostnih ekip prispevali k uspešnosti poslovnih organizacij.
Keywords: Motivacija, zadovoljstvo pri delu, starejši zaposleni, skupina starejših zaposlenih, poslovna organizacija.
Published in DKUM: 11.04.2022; Views: 848; Downloads: 128
.pdf Full text (2,21 MB)

4.
Vpliv izobrazbe in delovnega mesta na zadovoljstvo pri delu
Hana Vučko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Izobražujemo se z namenom širjenja svojega znanja in spretnosti, s katerimi lahko pozneje zadovoljujemo svoje potrebe in potrebe organizacije oz. delovnega mesta, na katerem smo zaposleni. Da smo za opravljanje tega dela kompetentni, da nam omogoča uporabo tistega, kar smo skozi leta pridobili in česar smo se naučili, sta le dve izmed stvari, ki nam dajeta osebno zadovoljstvo, če sta izpolnjeni. In ker na delovnem mestu preživimo velik del našega aktivnega delovnega življenja, je zaželeno, da zaznavamo delovno zadovoljstvo, saj je le-to kritično za zadovoljstvo z življenjem, kvaliteto posameznikovega delovnega življenja in vpliva na njegovo učinkovitost in pripadnost organizaciji. Da to res najdemo, pa ni v celoti odvisno le od nas samih. V ta proces vključujemo tudi pojme, kot so država, izobraževalni sistemi, ekonomija, gospodarstvo in malo bolj specificirano, tudi posamezna podjetja oz. organizacije. Ko se vse te stvari povežejo in sodelujejo, lahko omogočijo, da bo to stanje zadovoljstva doseglo veliko več ljudi. V diplomski nalogi v teoretičnem delu preučujemo pojme, ki so povezani s problematiko izobraževanja, vertikalnega in horizontalnega neujemanja in zadovoljstvom zaposlenih. V empiričnem delu analiziramo rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in odgovarjamo na vprašanja, ki smo si jih zastavili v povezavi s prej omenjenimi pojmi. Ugotovili smo, da so izobraževanje, vsebina dela in zadovoljstvo zaposlenih med seboj povezani, torej da imajo dejavniki enega vpliv na zaznavanje oz. dojemanje drugega.
Keywords: Zadovoljstvo pri delu, izobraževanje, delovno mesto, vertikalno neujemanje, horizontalno neujemanje
Published in DKUM: 21.09.2021; Views: 1127; Downloads: 58
.pdf Full text (931,57 KB)

5.
Strast in vztrajnost pri delu turističnih vodnikov v Sloveniji
Nataša Uršič, 2021, master's thesis

Abstract: V življenju je zelo pomembno, kako posameznik dojema svoje delo ali poklic. Predanost delu je le eden izmed dejavnikov, ki lahko posledično vplivajo na posameznikovo zadovoljstvo z delom in doseganje ciljev ter končni uspeh. Kako razvijati interese, vztrajati do zastavljenih ciljev kljub oviram na poti, vedno znova najti smisel in biti ob tem še zadovoljen, je zelo pomembno že od človekove rane mladosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje strasti in vztrajnosti, ki skupaj predstavljata predanost. Posebno pozornost smo namenili skupini turističnih vodnikov ter pri njih skušali razumeti predanost in njihovo osebno zadovoljstvo z delom. Empirični del smo izpeljali s pomočjo kvantitativne raziskave na vzorcu populacije turističnih vodnikov v Sloveniji. Pri analizi podatkov in diskusiji je poudarek na preverjanju povezav med občutenjem strasti in vztrajnosti ter osebnim zadovoljstvom. Opredeljena je tudi povezava med občutenjem predanosti in gotovostjo opravljanja poklica turističnega vodenja v prihodnosti. Ugotavljamo, da je za turistične vodnike v Sloveniji bolj pomembna vztrajnost kot strast. A hkrati v trenutnih razmerah ne dajejo nobenega zagotovila, da bi kljub predanosti opravljali svoj poklic turističnega vodnika tudi v prihodnosti. Izpostavljamo tudi trenutne razmere v svetu v povezavi s COVID-19 in njegov vpliv na turizem. Predstavljene so možnosti nadaljnjega raziskovanja ter smeri praktične uporabe pridobljenih ugotovitev.
Keywords: strast, vztrajnost, predanost, turistični vodnik, zadovoljstvo pri delu
Published in DKUM: 16.07.2021; Views: 1227; Downloads: 116
.pdf Full text (756,88 KB)

6.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, master's thesis

Abstract: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Keywords: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 723; Downloads: 0

7.
Čustvena inteligentnost in zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka
Anja Santl, 2020, master's thesis

Abstract: Biti učitelj ali vzgojitelj ni le poklic, ampak celostno razdajanje. Poleg strokovnosti morajo učitelji in vzgojitelji biti v prvi vrsti dobri ljudje. Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok. (Jan Amos Komenski) Namen raziskave je ugotoviti povezanost in izraženost konstruktov čustvene inteligentnosti, čustvenega dela in zadovoljstva pri delu med slovenskimi vzgojitelji in učitelji razrednega pouka. V skupno 109 udeležencev raziskave je bilo vključenih 57 učiteljev razrednega pouka in 52 vzgojiteljev predšolskih otrok. Pri raziskovanju je bil uporabljen naslednji instrumentarij: Vprašalnik čustvenega dela (ELS), Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (VEK-45 oz. ESCQ) in Lestvica delovnega zadovoljstva. Ugotovljena je bila pozitivna povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu ter med čustvenim delom in zadovoljstvom pri delu. Pri proučevanju vseh treh konstruktov ni bilo ugotovljenih razlik glede na poklic. Rezultati obdelave podatkov v programu SPSS so pokazali, da nivo čustvene inteligentnosti in zmožnost čustvenega dela vplivata na zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, kljub temu pa vpliva čustvene inteligentnosti ni mogoče zanemariti.
Keywords: čustvena inteligentnost, čustveno delo, zadovoljstvo pri delu, učitelj razrednega pouka, vzgojitelj
Published in DKUM: 07.09.2020; Views: 1599; Downloads: 252
.pdf Full text (1,33 MB)

8.
Izmensko delo v povezavi s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sester
Urška Broz, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Izmensko delo je v poklicu medicinskih sester neizogibno in nujno potrebno. Dobro vodstvo in organizacija dela imata ključen pomen pri preventivi neugodnih dejavnikov izmenskega dela. Namen zaključnega dela je ugotoviti povezanost izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sester. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metode PRISMA. Iskanje literature se je izvedlo v štirih podatkovnih bazah in sicer: PubMeb, Medline, CINAHL in ScienceDirect s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, na podlagi ključnih besed in zastavljenim raziskovalnim vprašanjem. Rezultati: S pomočjo analize vsebine smo ugotovili, da so v večini raziskav poročali o veliki povezanosti izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo kot tudi z izgorelostjo medicinskih sester. Boljše rezultate dosegajo medicinske sestre, ki se lahko prostovoljno odločijo za opravljanje izmenskega dela, prav tako ima pomembno vlogo pri preprečevanju negativnih dejavnikov tudi vodstvo.
Keywords: Nočna izmena, kvaliteta spanja, obremenitev pri delu, trajanje spanca, zadovoljstvo pri delu, kakovost življenja, motnje spanja.
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1167; Downloads: 184
.pdf Full text (507,32 KB)

9.
Kadrovski management – kompleksnost zaposlovanja medicinskih sester
Jasminka Mašić, 2020, master's thesis

Abstract: Ishodišča in namen: Proučevali smo upravljanje s človeškimi potenciali, zaposlovanje in način zaposlovanja v javnih službah v Republiki Hrvaški, visoko stopnjo fluktuacije, razloge za odhod iz ustanove, soočanje s problemom pomanjkanja medicinskih sester na trgu dela in nezadovoljstvo zaposlenih medicinskih sester ter opravili analizo razlogov za njihovo nezadovoljstvo na delovnem mestu. Namen našega raziskovanja je bil ugotoviti faktorje, ki negativno vplivajo na zaposlovanje medicinskih sester, s ciljem ustrezno razviti upravljanje s človeškimi potenciali in sprejeti aktivne ukrepe, ki bodo vplivali na zmanjšanje stopnje fluktuacije in omogočili zadržati kvalitetne kadre v ustanovi. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter analitično metodo spremljanja statističnih podatkov. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja zaposlenih medicinskih sester v KBC-ju Reka. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Pri svojem raziskovanju smo ugotovili, da medicinske sestre niso zadovoljne s svojim položajem v družbi, prevladuje mnenje, da je ta poklic cenjen in priznan v tujini, ne pa tudi v Republiki Hrvaški, prav tako medicinske sestre niso cenjene med drugimi zdravstvenimi delavci. Kljub temu imajo rade svoj poklic in velika večina bi ponovno izbrala poklic medicinske sestre zaradi pomoči ljudem in skrbi za onemogle. Večina anketirancev občasno razmišlja o spremembi delovnega mesta in odhodu iz ustanove, kot razloge za to pa navajajo nezadovoljstvo s plačo, visoko raven stresa na delovnem mestu, slabe pogoje dela in nezadovoljstvo z delovnim okoljem. Diskusija in zaključek: Zaposlovanje in zadrževanje zdravstvenih delavcev je zelo pomemben segment upravljanja s človeškimi potenciali, ker brez kvalitetnih, strokovnih in zadovoljnih zdravstvenih delavcev ni mogoče doseči zastavljenih ciljev: »zadovoljen pacient, nudenje kvalitetne zdravstvene oskrbe, prijaznost, dobra komunikacija, pozitiven izid zdravljenja«.
Keywords: človeški viri, zadovoljstvo pri delu, motivacija, stres na delovnem mestu, zapuščanje organizacije
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1075; Downloads: 186
.pdf Full text (1,23 MB)

10.
Ocenjevanje dela zaposlenih v organizaciji x
Polonca Žlebnik Arlič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Tematika ocenjevanja je človeka zanimala že od nekdaj, pa naj si bo to v privatnem življenju (ko čisto sproščeno sedimo na plaži ali v kakšnem lokalu) in nezavedno ogledujemo in ocenjujemo ljudi in stvari okoli sebe ali ko to počnemo v podjetju. Takšno razmišljanje je vodilo tudi nas pri izbiri teme diplomskega dela. Zanimalo nas je, katero področje je dovolj zanimivo, hkrati pa tudi tako, kjer bi z novimi dognanji in analizo rezultatov raziskave pokazali praktične rešitve, ki jih doslej nismo ne le opazili, ampak jim nismo dali niti priložnosti, ker so se nam zdele čisto same po sebi umevne. Vse na svetu je samoumevno, takšno kot so naše biološke potrebe, a vendar ni nič samoumevno, če tega ne opazimo, ne cenimo in ne negujemo. V našem diplomskem delu smo prikazali, kaj žene človeka k aktivnostim za dosego cilja, na kakšne probleme smo naleteli, ko smo želeli ugotoviti vrste nagrajevanja, ki bi ravno našim zaposlenim najbolj ustrezale, in kako bi to lahko v času nenehnega razvoja računalništva čim hitreje in s čim večjim izkupičkom tudi storili. Ali so naši zaposleni pri delu uspešni, ali smo uspešni pri delu mi kot vodje je eno, kar pa menijo naše stanke – zunanji faktorji, ki imajo največji vpliv na obstoj organizacije, pa je lahko nekaj čisto drugega. Seveda smo in bomo v naši organizaciji še naprej stremeli, da bodo uspešni posamezniki ustrezno nagrajeni. Nagrajevanje pa bomo izvedli s pomočjo zaposlenih in upoštevali mnenja naših strank.
Keywords: motivacija, ocenjevanje dela, nagrajevanje, uspešnost, zadovoljstvo pri delu, samoevalvacija
Published in DKUM: 30.10.2019; Views: 1358; Downloads: 111
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica