1. Vpliv organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvuMaja Korošec Bernik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo proučuje vpliv organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih v slovenskem zdravstvu – temo, ki je v luči kroničnega pomanjkanja kadra in odhoda zaposlenih v tujino ali druge poklice še posebej aktualna. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri organizacijska klima vpliva na zadovoljstvo zaposlenih ter kateri dejavniki so pri tem najpomembnejši.
Z uporabo kvantitativne metode je bil anketni vprašalnik poslan zaposlenim v različnih zdravstvenih organizacijah. Popolnoma izpolnjenih je bilo vrnjenih 160 vprašalnikov, kar je zadostovalo za reprezentativen vzorec.
Rezultati kažejo zmerno ugodno organizacijsko klimo (povprečje 3,55) in relativno visoko zadovoljstvo zaposlenih (povprečje 3,81) z močno pozitivno povezanostjo med njima (r = 0,674; p < 0,001). Najvišje ocene so prejeli poklicna odgovornost, zavzetost, odnosi s sodelavci in pripravljenost na dodaten napor, kar potrjuje, da zaposleni delo še vedno dojemajo kot poslanstvo. Najnižje ocene pa so prejeli vodenje, pravočasnost odločitev, pohvale, nagrajevanje in možnosti napredovanja.
Ugotovitve kažejo, da zdravstvene organizacije trenutno delujejo predvsem na račun izjemnega poklicnega ponosa in notranje motivacije zaposlenih, medtem ko sistemski mehanizmi (vodenje, nagrajevanje, napredovanje) ostajajo šibki. Raziskava ponuja konkretne in takoj izvedljive predloge za izboljšave, katerih uvedba bi lahko bistveno zvišala zadovoljstvo in zmanjšala odliv kadra – še posebej mlajših generacij, ki so na te pomanjkljivosti še bolj občutljive.
Keywords: organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, nezadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva
Published in DKUM: 16.01.2026; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (1,30 MB) |
2. Zadovoljstvo in motivacija članov za izobraževanje v društvih Gorske reševalne zveze SlovenijeVid Grašič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo predstavili značilnosti neprofitnih organizacij, v katere spada tudi Gorska reševalna zveza Slovenije. Zadovoljstvo, motivacija in izobraževanje so tri postavke, ki se prepletajo v nepridobitnih organizacijah oziroma društvih in vsakdanjem življenju. S pomočjo razumevanja teh postavk smo pripravili anketni vprašalnik, v katerem nas je zanimalo, kateri dejavniki vplivajo in kako ti dejavniki vplivajo na odnos članov društev Gorske reševalne zveze Slovenije do izobraževanja glede na prostovoljno profesionalno opravljeno delo. V zaključni nalogi smo predstavili organiziranost Gorske reševalne zveze Slovenije, ki deluje v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Poleg organiziranosti smo skušali približati urejenost izobraževanja znotraj organizacije glede na to, da je GRZS nepridobitna, nevladna, prostovoljna in humanitarna organizacija različnih društev na območju države Slovenije. V teoretičnem delu zaključnega dela smo opredelili zadovoljstvo, izobraževanje, motivacijo in motivacijske teorije, Gorsko reševalno zvezo Slovenije: delovanje, organiziranost, izobraževanje in usposabljanje ter sorodne organizacije. Empirični del zaključne naloge temelji na podatkih, pridobljenih s kvantitativno metodo, in vključuje analizo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 199 članov društev GRZS. Magistrsko delo je temeljilo na informacijah in podatkih, ki so javno dostopni, dosedanjih lastnih izkušnjah ter internih podatkih GRZS.
Keywords: Zadovoljstvo, motivacija, izobraževanje, Gorska reševalna zveza Slovenije.
Published in DKUM: 16.01.2026; Views: 0; Downloads: 2
Full text (2,99 MB) |
3. Povezava med usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, zadovoljstvom pri delu in izgorelostjoTjaša Novak Rome, 2025, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali povezavo med usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, zadovoljstvom pri delu in izgorelostjo. Namen naloge je bil ugotoviti, kako so ti trije dejavniki med seboj povezani ter kakšen vpliv imajo na zaposlene in organizacije. Področje raziskave je zelo aktualno, saj so zaposleni vse pogosteje podvrženi pritiskom hitrega tempa dela, kar otežuje doseganje ravnovesja med službenimi in zasebnimi obveznostmi ter povečuje tveganje za izgorelost.
V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme, opredelili zadovoljstvo pri delu in izgorelost ter opisali različne pristope k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Poudarili smo tudi posledice, ki jih ima neravnovesje na posameznika in organizacijo, ter predstavili ukrepe, ki jih lahko delodajalci uporabijo za zmanjšanje negativnih učinkov.
V empiričnem delu smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na osnovi pregleda literature smo oblikovali tri hipoteze: da usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pozitivno vpliva na zadovoljstvo pri delu, da boljše usklajevanje zmanjšuje izgorelost in da višje zadovoljstvo pri delu zmanjšuje izgorelost. Rezultati so pokazali, da so vse tri hipoteze potrjene. Najmočnejša povezava se je izkazala med zadovoljstvom pri delu in izgorelostjo, kar potrjuje, da je zadovoljstvo eden ključnih zaščitnih dejavnikov pred negativnimi posledicami dolgotrajnega stresa.
Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pomemben pogoj za zadovoljstvo zaposlenih in za preprečevanje izgorelosti. Organizacije bi zato morale zaposlenim omogočiti več fleksibilnosti pri opravljanju dela, spodbujati kulturo razumevanja in zagotavljati pogoje, ki krepijo zadovoljstvo pri delu. Takšni ukrepi so pomembni ne le za dobro počutje posameznika, temveč tudi za dolgoročno uspešnost organizacij.
Naloga tako prispeva k boljšemu razumevanju povezanosti obravnavanih dejavnikov in potrjuje, da so ti odnosi močni tudi v slovenskem delovnem okolju. Rezultati nudijo uporabne smernice za prakso in izhodišče za nadaljnje raziskave, ki bi lahko poglobile razumevanje razlik med panogami in poklicnimi skupinami ter prispevale k oblikovanju še bolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje izgorelosti in povečanje zadovoljstva zaposlenih.
Keywords: delo, družina, usklajevanje, zadovoljstvo, izgorelost
Published in DKUM: 15.01.2026; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,76 MB) |
4. Povezava med izgorelostjo in zadovoljstvom pri zaposlenih v zdravstveni negi, ki delajo z otrokiTatjana Stojnić, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Izgorelost zaposlenih v zdravstveni negi, ki delajo z otroki, v preteklosti ni bila deležna zadostne pozornosti. Izgorelost pri delu in zadovoljstvo zaposlenih predstavljata pomembna elementa kakovosti zagotavljanja zdravstvenih storitev. Nizko zadovoljstvo pri delu lahko povzroči stres pri delu, namero o zamenjavi in poklicno izgorelost.
Metode: V teoretičnem delu smo pregledali domačo in tujo literaturo, ki se nanaša na našo tematiko. V empiričnem delu raziskave smo izvedli presečno raziskavo z anketiranjem zaposlenih v zdravstveni negi, ki delajo z otroki v dveh enotah izbrane terciarne zdravstvene organizacije v Sloveniji. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med izgorelostjo in zadovoljstvom zaposlenih v zdravstveni negi, ki delajo z otroki.
Rezultati: V raziskavi je na anketo odgovoril 101 zaposleni v zdravstveni negi, ki dela z otroki. Višja čustvena izčrpanost in višja depersonalizacija sta bili povezani z nižjim zadovoljstvom (r = –0,499; p < 0,001; r = –0,339; p < 0,001), medtem ko je bila višja stopnja osebnih dosežkov povezana z višjim zadovoljstvom pri delu (r = 0,366; p < 0,001). Niso se pokazale statistično značilne razlike v nobeni od treh dimenzij izgorelosti glede na izobrazbo, delovno mesto, spol ali delovno dobo. Pri izobrazbi in delovnem mestu tudi nismo ugotovili statistično značilne razlike v zadovoljstvu pri delu. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik glede na spol, čeprav je bila razlika na meji statistične značilnosti (t = 1,652; p = 0,050). Statistično značilno povezavo smo ugotovili med zadovoljstvom pri delu in delovno dobo (r = 0,208; p = 0,040).
Zaključek: V raziskavi smo ugotovili, da je izgorelost med zaposlenimi v zdravstveni negi, ki delajo z otroki, prisotna, zlasti v dimenziji čustvene izčrpanosti in osebnih dosežkov, za dimenzijo depersonalizacije pa večina anketiranih navaja nizko stopnjo izgorelosti. Ugotovitve so pokazale, da je izgorelost na delovnem mestu pri zaposlenih v zdravstveni negi višja, če je nižja stopnja zadovoljstva pri delu. Ciljno usmerjanje vodstva na ugotavljanje strategij za odpravljanje izgorelosti in izvajanje ustreznih ukrepov za izboljšanje zadovoljstva pri delu lahko zmanjšata vpliv izgorelosti na zdravje zaposlenih ter preprečita fluktuacijo zaposlenih v zdravstveni negi.
Keywords: medicinske sestre, sindrom izgorelosti, pediatrija, zadovoljstvo pri delu
Published in DKUM: 24.12.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,22 MB) |
5. Zadovoljstvo občanov s policijskim delom v občini Jesenice : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRok Jerše, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je bilo obravnavano zadovoljstvo občanov Občine Jesenice s policijskim delom. Raziskava je bila izvedena z namenom ugotavljanja, v kolikšni meri je lokalna skupnost zadovoljna s prisotnostjo in delovanjem Policije ter kako občani doživljajo njeno učinkovitost, strokovnost in odzivnost. Policijsko delo v skupnosti je bilo predstavljeno kot sodoben pristop k zagotavljanju varnosti, kjer se sodelovanje med policijo in prebivalci lokalnega okolja postavlja v ospredje. V teoretičnem delu so bili predstavljeni pojmi, kot so organiziranost in pooblastila Policije, pomen preventivnega delovanja in razvoj filozofije policijskega dela v skupnosti. V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen preko spletnega orodja in je zajel 101 anketiranca. Ugotovljeno je bilo, da so občani z delom Policije v povprečju zadovoljni, še posebej pri obravnavi naravnih in drugih nesreč, najmanj pa na področju preiskovanja kaznivih dejanj. Poleg ankete je bil izveden tudi intervju z vodjo policijskega okoliša PP Jesenice, s katerim so bile pridobljene dodatne kvalitativne informacije o sodelovanju s skupnostjo. Hipoteze, ki so se nanašale na vpliv spola, starosti in splošno zadovoljstvo občanov s policijskim delom, so bile večinoma potrjene. Ugotovljeno je bilo, da lokalno prebivalstvo policijo zaznava kot zakonito in korektno, vendar se izraža potreba po večji vključenosti mnenj občanov v oblikovanje varnostnih prioritet. Na koncu je bilo poudarjeno, da je dolgoročni uspeh policijskega dela v skupnosti odvisen od obojestranskega zaupanja, kakovostne komunikacije ter skupnega prizadevanja za izboljšanje varnostne kulture.
Keywords: policija, policijsko delo v skupnosti, zadovoljstvo občanov, varnost, lokalna skupnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.12.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (936,37 KB) |
6. Vpliv redne telesne vadbe na preprečevanje prekomerne telesne mase pri odraslihMarinela Hari, 2025, undergraduate thesis Abstract: Človek potrebuje telesno dejavnost, da lahko deluje optimalno in ostaja zdrav. Kljub temu se veliko ljudi veliko premalo giba, kar vodi v številne psihične in fizične težave. Dejstvo je, da gibalno aktivna oseba lažje prenaša in se lažje odzove na različne duševne obremenitve, hkrati pa pri izvajanju telesne aktivnosti dobi občutek, da je s svojim prizadevanjem in trudom, naredila zase nekaj koristnega.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov.
Ugotovili smo, da se s športom manj kot nekajkrat tedensko ukvarja 62 % anketiranih. 84 % jih zaužije 3 ali več obrokov na dan. 51 % jih nima težav s spanjem, naspanih pa se zbudi 66 %. Povprečna ocena zadovoljstva z življenjem na lestvici od 0 do 5 je 3,8.
Splošno poznavanje osnovnih načel zdravega načina življenja med sodelujočimi v raziskavi je dobro. Med zaskrbljujoče ugotovitve vseeno sodi ugotovitev, da se približno polovica anketiranih sooča s težavami z nespečnostjo, prav tako pa tudi telesna aktivnost pogosto ni del njihovega vsakdanjika, kar vpliva na njihovo telesno maso.
Keywords: zdrav življenjski slog, fizična aktivnost, zadovoljstvo z življenjem, spanje, prehrana
Published in DKUM: 16.12.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (2,17 MB) |
7. Motiviranje in vpliv motiviranosti medicinskih sester na kakovost zdravstvene obravnave pacientaKristina Samardžija, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Motivacija medicinskih sester pomembno vpliva na kakovost zdravstvene obravnave. Namen raziskave je bil proučiti dejavnike, ki vplivajo na motivacijo medicinskih sester in njen vpliv na kakovost zdravstvene obravnave pacientov.
Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled literature. Iskalni niz je bil apliciran v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in PubMed. Članke smo nato sintetizirali in predstavili s PRISMA diagramom (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Vključene članke smo predstavili v evalvacijski tabeli. Za oceno kakovosti člankov smo uporabili orodje JBI (Joanna Briggs Institute) in jih nato vsebinsko analizirali.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 14 od 26 pregledanih člankov. Motiviranost medicinskih sester pomembno vpliva na kakovost oskrbe. Glavno kategorijo pri vsebinski analizi smo poimenovali Motivacija medicinskih sester in njen vpliv na kakovost oskrbe, kar smo razdelili na štiri podkategorije: (1) vpliv vodij in stilov vodenja, (2) notranji dejavniki, (3) drugi zunanji dejavniki (delovni pogoji, plače, sodelavci) in (4) vpliv različnih oblik motivacije na vedenje medicinskih sester ter kakovost zdravstvene obravnave.
Razprava in zaključek: Višja motivacija medicinskih sester je povezana z boljšo kakovostjo zdravstvene oskrbe. V slovenskem prostoru je to področje slabo raziskano, zato so potrebne nadaljnje raziskave in sistemski ukrepi za izboljšanje motivacije v praksi.
Keywords: motivacija, medicinske sestre, kakovost zdravstvene obravnave, zadovoljstvo zaposlenih
Published in DKUM: 15.12.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,24 MB) |
8. Upravljanje absentizma in fluktuacije v finančni upravi republike slovenijeAljaž Novak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko absentizma in fluktuacije v Finančni upravi Republike Slovenije. V teoretičnem delu so obravnavani dejavniki absentizma in fluktuacije, ki so bili zajeti v raziskavi zadovoljstva znotraj organizacije. Predstavljeno je delo Finančne uprave Republike Slovenije ter njene pristojnosti in zadolžitve. Vloga sindikata je obravnavana z vidika njegove pogajalske moči, ki kot oblika združevanja zaposlenih omogoča izboljšanje materialnega položaja vseh delavcev. Na ravni organizacije je bila izvedena raziskava, v okviru katere je bila opravljena anketa o zadovoljstvu tudi na posameznem oddelku, ki predstavlja manjši vzorec, namenjen ugotavljanju morebitnih odstopanj v zadovoljstvu glede na celotno organizacijo. Na podlagi podatkov, pridobljenih znotraj organizacije, je bilo izračunano povprečno število dni odsotnosti na zaposlenega v opazovanem obdobju. Preučeni so bili prihodi in odhodi na ravni celotne organizacije in oddelka za obdobje 2019–2023. Izračunana je bila tudi stopnja fluktuacije obeh.
Keywords: absentizem, fluktuacija, zadovoljstvo zaposlenih, Finančna uprava Republike Slovenije
Published in DKUM: 15.12.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,18 MB) |
9. Zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska klima na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaSrečko Kosec, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Namen magistrskega dela je bil raziskati zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu med zaposlenimi na Reševalni postaji UKC Ljubljana.
Metode: Raziskava je bila izvedena v letu 2024/25 z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je zajemal enajst dimenzij organizacijske klime in enajst dejavnikov zadovoljstva pri delu. Vzorec so predstavljali zaposleni na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Rezultati so bili primerjani z nacionalno raziskavo SiOK za obdobje 2020-2022.
Rezultati: Zaposleni organizacijsko klimo zaznavajo pretežno pozitivno. Najvišje ocenjene so bile dimenzije notranji odnosi, odnos do kakovosti in organiziranost. Največje zadovoljstvo je bilo izraženo pri stalnosti zaposlitve, odnosih s sodelavci, neposrednem nadrejenem in samem delu. Kot področja z večjim potencialom za izboljšave so izstopali zadovoljstvo s plačo, delovni pogoji in strateško komuniciranje.
Razprava in zaključek: Primerjava z raziskavo SiOK kaže na stabilno zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu skozi čas, z manjšimi nihanji med dimenzijami. Predlogi zaposlenih poudarjajo potrebo po nadaljnjem razvoju motivacije, notranje komunikacije, strokovnem izpopolnjevanju ter izboljšanju delovnih pogojev. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben prispevek akademski skupnosti in klinični praksi, saj izpostavljajo področja, kjer je mogoče z ustreznimi ukrepi vplivati na zadovoljstvo zaposlenih, kakovost dela in posledično na kakovost zdravstvenih storitev.
Keywords: zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, zdravstveni delavci, Reševalna postaja UKC Ljubljana, delovno okolje
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (3,40 MB) |
10. Psihološko dobro počutje zaposlenih v zdravstveni negi v povezavi z zadovoljstvom pri deluNataša Zorko, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne, varne, učinkovite in celostne zdravstvene nege je ključnega pomena psihološko dobro počutje zaposlenih v zdravstveni negi in njihovo zadovoljstvo pri delu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi v povezavi z zadovoljstvom pri delu.
Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 100 zaposlenih v zdravstveni negi, ki so člani izbranega regijskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani in analizirani z Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 29.0.
Rezultati: Rezultati kažejo, da zaposleni v zdravstveni negi dosegajo visoko stopnjo psihološkega dobrega počutja (PV = 4,68) in srednjo stopnjo zadovoljstva pri delu (PV = 3,9) ter da se psihološko dobro počutje z zadovoljstvom na delovnem mestu statistično pomembno pozitivno povezuje.
Razprava in zaključek: Rezultati raziskave so spodbudni, saj kažejo na dobro subjektivno doživljanje posameznikov v povezavi z njihovim delom. Zagotavljanje optimalnega psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi in njihovega zadovoljstva pri delu je pomembno, saj vpliva na kakovost in varnost zdravstvene nege ter celotnega zdravstvenega sistema.
Keywords: psihološko dobro počutje, zaposleni v zdravstveni negi, zadovoljstvo pri delu
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (1,36 MB) |
