| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 383
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza videoposnetkov za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu razlagamo.si
Mateja Kolmanič, 2021, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo preučevali videoposnetke za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu Razlagamo.si. Z raziskavo smo želeli pridobiti globlji vpogled v pouk glasbene umetnosti na daljavo v času epidemije Covid-19. Ugotavljali smo obstoj morebitnih statistično pomembnih razlik med razredi (prvi, drugi, tretji in četrti razred) ter glede na vsebino učne ure preko različnih postavk, kot so učne metode in oblike, učni cilji, glasbene dejavnosti učitelja, ustvarjalne dejavnosti učencev ter ostale postavke. Za potrebe raziskave smo izdelali ček listo. Pregledali smo 141 video razlag za poučevanje glasbene umetnosti na daljavo, objavljenih na portalu Razlagamo.si. Pregledanih je bilo 38 posnetkov za 1. razred, 58 posnetkov za 2. razred, 21 posnetkov za 3. razred ter 24 posnetkov za 4. razred. Rezultati so pokazali, da se statistično pomembne razlike glede na razred pojavljajo pri metodi demonstracije, nekaterih metodah izvajanja, poslušanja in ustvarjanja, prav tako pa tudi pri aktivni vključenosti učencev, didaktičnih igrah, slikovno-grafičnem in notnem zapisu ter zvočnih posnetkih.
Keywords: Glasbena umetnost, pouk na daljavo, asinhrono poučevanje, izobraževalni portal, video razlage.
Published: 28.01.2022; Views: 7; Downloads: 2
.pdf Full text (3,01 MB)

2.
Zaznavanje stresa med poučevanjem na daljavo pri učiteljih, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč
Anja Sovič, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, ali so učitelji, ki so v času epidemije COVID-19 izvajali dodatno strokovno pomoč (DSP) na daljavo, pri tem zaznavali povečano mero stresa, povezanega z delom. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki so vplivali na njihovo zaznano stopnjo stresa in kako je slednja vplivala na izvajanje dodatne strokovne pomoči ter na samo delo med poukom na daljavo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Pri reševanju anonimne spletne ankete je sodelovalo 108 učiteljev. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je bila stopnja stresa pri učiteljih, ki izvajajo DSP, zmerna do visoka. Največjo oviro je učiteljem predstavljala fizična oddaljenost učencev. Po drugi strani so bili učitelji zadovolji s komunikacijo, ki je potekala med njimi in učenci ter njihovimi starši. Pričakovano je med anketiranimi učitelji bilo pogosto negativno počutje, ki so ga najbolj zaznali tisti, ki so doživljali zelo visoko stopnjo stresa. V veliko pomoč pri razbremenitvi in sproščanju je večini učiteljem bila družina. Nekateri so pred vsakodnevnim stresom pobegnili v svet glasbe, drugi so zatočišče našli v kuhanju in spet tretji v klepetanju s prijatelji prek spleta.
Keywords: stres, pouk na daljavo, dodatna strokovna pomoč, učitelj, izobraževanje
Published: 14.01.2022; Views: 88; Downloads: 10
.pdf Full text (1,49 MB)

3.
Vključevanje učencev v formativno spremljanje znanja pri pouku kemije
Janja Feužer, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo formativno spremljanje kot sodoben pristop k poučevanju in učenju. Posebno pozornost namenimo formativnemu spremljanju pri pouku kemije in predstavimo izkušnje dveh učiteljic Osnovne šole Brinje in Osnovne šole Neznanih talcev. Namen magistrskega dela je raziskati, kako in v kolikšni meri so učenci vključeni v pouk formativnega spremljanja ter kakšen odnos imajo do takšnega načina poučevanja. S predhodno oblikovanim instrumentarijem za spremljanje pouka analiziramo vključenost učencev pri oblikovanju kriterijev uspešnosti ter njihovo sodelovanje v času skupinskega dela. Za namen raziskave smo pripravili štiri preizkuse znanja iz tematskih sklopov Kemija je svet snovi in Kemijske reakcije. Raziskavo smo opravili na vzorcu 46 učencev osmih razredov dveh slovenskih osnovnih šol. Z analizo rezultatov preverjanj znanj posameznih učencev smo ugotovili, da je svoje znanje ob koncu obravnavanega učnega sklopa nadgradilo enajst učencev (24 %), 13 učencev (28 %) je ohranjalo približno enak nivo znanja, 22 učencev (48 %) pa je pokazalo slabše znanje. Po individualnem pogovoru s skupno 24 učenci smo ugotovili, da so preverjanja znanja učencem sicer pomagala pri spremljanju lastnega napredka, vendar jih niso izkoristili za sprotno nadgradnjo znanja. Učenci so kot pozitivno stran formativnega spremljanja pouka izpostavili sprotna preverjanja znanja, učinkovite povratne informacije, najbolj pa so jim pri nadzorovanju lastnega napredka znanja pomagali zapisani kriteriji uspešnosti. Učiteljem svetujemo, da pred začetkom in med obravnavo novega sklopa snovi natančno opredelijo kriterije uspešnosti z vključenostjo učencev ter jim večkrat podajo povratno informacijo, saj učenci tako lažje gradijo na razumevanju snovi in spremljajo lasten napredek.
Keywords: formativno spremljanje, pouk kemije, odnos učencev do lastnega učenja, aktivnost učencev, elementi formativnega spremljanja
Published: 20.12.2021; Views: 70; Downloads: 3
.pdf Full text (2,44 MB)

4.
Dejavnosti izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v občini Cerkvenjak
Patricija Kocbek, 2021, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej preučili predmet spoznavanje okolja in cilje predmeta, nato pa smo se osredotočili na izkustveno učenje ter poučevanje izven učilnice. Na kratko smo predstavili kraj Cerkvenjak, za katerega smo predlagali dejavnosti, in poiskali cilje učnega načrta predmeta spoznavanje okolja za učence tretjega razreda, ki bi jih lahko realizirali. Prav tako smo pregledali delovne zvezke izbranih založb z vidika, kako pogosto je predlagano poučevanje izven učilnice, oz. so predlagane dejavnosti z omenjeno izvedbo. Ugotovili smo, da delovni zvezek založbe Rokus Klett vključuje največ nalog, ki jih lahko izvedemo izven učilnice, sledi založba Mladinska knjiga, ki jih vsebuje nekaj manj kot založba Rokus Klett. Pri delovnem zvezku založbe DZS pa smo našli najmanj nalog, ki bi jih lahko izvedli zunaj učilnice. V praktičnem delu smo načrtovali primere dejavnosti izven učilnice za posamezne tematske sklope v 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja v Občini Cerkvenjak. Podrobneje smo prikazali primere dejavnosti na dveh lokacijah pouka izven učilnice. Izbrali smo Muzejsko zbirko Feliksa Rajha in Domačijo Firbas.
Keywords: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, dejavnosti
Published: 13.12.2021; Views: 103; Downloads: 22
.pdf Full text (4,46 MB)

5.
Načrtovanje in izpeljava Ferdovega naravoslovnega učnega potepa skozi Vojnik
Maja Štadler, 2021, master's thesis

Abstract: V sklopu teoretičnega dela naše magistrske naloge smo spoznali, da ima konstruktivni pristop poučevanja mnogo več prednosti na učenje učencev kot tipično tradicionalni pouk. Zato smo se v okviru praktičnega dela želeli prepričati, ali ima učenje v naravi zares več pozitivnih učinkov na pridobivanje novega znanja kot učenje v učilnici. Zanimalo pa nas je tudi, če ima pri vsem tem spol posebno vlogo. Raziskavo smo izvedli na četrtošolcih, ki smo jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino. Prva je svoje novo znanje pridobivala v učilnici, z eksperimentalno skupino pa smo se odpravili na učni potep, ki smo ga za njih načrtovali in pripravili. Za pot sta značilni dve stvari: prva posebnost je ta, da pot ni zgolj naravoslovno usmerjena, druga pa je avatar Ferdo, ki poleg usmerjanja in vodenja učencev skozi pot opisuje tudi zgodovino. Rezultati raziskave so pokazali, da med skupinama sicer ni bilo statistične razlike v količini novo osvojenega znanja, čeprav se pri podrobnejši analizi kažejo minimalne razlike v prid eksperimentalni skupini. Te so se pokazale v višjem številu minimalno in maksimalno osvojenih točk na finalnem testu ter v sami motivaciji učencev pri izpeljavi učnega potepa. V količini osvojenega znanja vezanega na spol pa rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik. 
Keywords: učna pot, učenje v naravi, naravoslovje, tradicionalni in konstruktivistični pouk, Vojnik
Published: 25.11.2021; Views: 95; Downloads: 12
.pdf Full text (6,70 MB)

6.
Obseg in ploščina v 5. razredu osnovne šole
Alenka Pevec, 2021, master's thesis

Abstract: Pri pouku matematike se učenci v 5. razredu srečajo s pojmoma obseg in ploščina pri enoti geometrije in merjenja, natančneje pri obravnavi likov in teles. Pojma opredelijo, razlikujejo med njima, merijo ter računajo vrednosti pri večkotnikih brez uporabe obrazcev. Predhodne študije so pokazale, da dana koncepta učenci dojemajo kot navodilo za izvedbo računskega postopka (obrazec) in ne kot matematična koncepta ter imajo težave z razlikovanjem med obsegom in ploščino. V zaključnem delu smo se posvetili slednjemu, saj smo raziskali aktivnosti, ki spodbujajo razumevanje in povezovanje ter razlikovanje med omenjenima pojmoma. Te aktivnosti smo v študiji primera praktično preizkusili. Namen magistrskega dela je namreč okrepiti razumevanje obsega in ploščine s pomočjo učnega pristopa z raziskovanjem odnosa med obsegom in ploščino. Na zelo majhnem vzorcu kvalitativne raziskave smo odkrili, da imajo učenci presenetljivo večje težave pri razumevanju obeh pojmov kot pri odnosu med njima. Izkazalo se je, da slabše poznajo uporabnost obsega in ploščine v vsakdanjem življenju, a se zavedajo, da lahko imajo liki z enakimi ploščinami enake ali različne obsege. Rezultati primerjave inicialnega in finalnega testa nakazujejo, da predlagan pristop lahko izboljšuje razumevanje obsega in ploščine ter odnosa med njima. Kot rezultat našega zaključnega dela predstavljamo tudi dobro strukturirane aktivnosti za prihodnjo pedagoško rabo.
Keywords: obseg, ploščina, geometrija, kontekstualizacija, pouk matematike
Published: 25.11.2021; Views: 124; Downloads: 24
.pdf Full text (4,71 MB)

7.
VPELJAVA T. I. »ZELENE UČILNICE Z MEDPREDMETNIM POVEZOVANJEM« V UČNI SISTEM IN NJENI VPLIVI NA UČNO USPEŠNOST
Veronika Kadilnik, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Keywords: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Published: 24.11.2021; Views: 90; Downloads: 22
.pdf Full text (1,93 MB)

8.
Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika učiteljev in učencev pri pouku na daljavo in v razredu
Anita Peršič, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti (po mnenju v raziskavo vključenih učiteljev) morebitne razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika ter dvojine pri učencih in učiteljih pri pouku na daljavo in v razredu, (ne)pozornost na knjižno izreko učiteljev pri pouku na daljavo in v razredu ter vpliv pouka na daljavo na rabo knjižnega in neknjižnega jezika pri učencih. Vzorec je zajemal 66 učiteljev (razredni pouk, vzgojitelji v prvem razredu in slovenisti) belokranjskih osnovnih šol. Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika med poukom na daljavo in v razredu smo zaradi spremenljivk, merjenih na ordinalnem nivoju, uporabili Wilcoxon test (neparametričen test). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike pri rabi jezika učencev v šoli in na daljavo. Ne glede na učitelje, ki so ves čas izobraževanja na daljavo v enaki meri uporabljali knjižni jezik in dvojino ter učence opozarjali na knjižno izreko, so učenci med poukom na daljavo uporabljali več neknjižnega jezika in, v primerjavi s poukom v razredu, manj dvojine. Razlike so opazne predvsem pri knjižnem jeziku zaradi nemotiviranosti, drugačnega učnega okolja in pomanjkanja socialnih stikov v času pouka na daljavo.
Keywords: knjižni jezik, neknjižni jezik, pouk na daljavo, pouk v razredu
Published: 24.11.2021; Views: 63; Downloads: 8
.pdf Full text (1,39 MB)

9.
Pedagoška praksa študentov razrednega pouka naosnovnih šolah v času epidemije covid- 19 (sars-cov-2)
Lucija Božnik, 2021, master's thesis

Abstract: V času epidemije je pouk na vseh osnovnih šolah v Republiki Sloveniji potekal na daljavo, zato so študentje strnjeno pedagoško prakso opravljali na daljavo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil pridobiti mnenje študentov glede sodelovanja in odnosa z mentorjem v času prakse na daljavo, načina izvedbe pouka pri predmetih SPO in DRU, ter uporabe metod dela in komunikacije med učenci in učiteljem pri omenjenih predmetih, ter vključenosti študentov in njihovih izkušenj glede prakse na daljavo. V raziskavo so bili zajeti študentje, ki so v študijskem letu 2019/20 obiskovali 4. letnik 1. stopnje študijske smeri Razredni pouk na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina študentov, ki so z mentorjem imeli neformalen odnos, mnenja, da je mentorju bila v pomoč, med študenti, ki so pa z mentorjem imeli formalen odnos, pa je ta delež nižji. Študentje, ki so z mentorjem imeli formalen odnos, so v večji meri pogrešali več komunikacije in več povratnih informacij v primerjavi s tistimi, ki so imeli neformalen odnos. Za večino študentov je praksa na daljavo bila pozitivna izkušnja kar se tiče sodelovanja z mentorjem. Ugotovili smo, da so se študentje obeh fakultet pretežno strinjali s tem, da je praksa na daljavo bila koristna.
Keywords: pedagoška praksa, mentorstvo, pouk na daljavo, razredni pouk, epidemija, covid-19 (SARS-CoV-2)
Published: 16.11.2021; Views: 112; Downloads: 21
.pdf Full text (1,58 MB)

10.
Motivacija petošolcev za šolsko delo v prvem valu epidemije covida-19 v primerjavi z motivacijo pri pouku v šoli
Eva Radolič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Motivacija petošolcev za šolsko delo v prvem valu epidemije covida-19 v primerjavi z motivacijo pri pouku v šoli smo želeli raziskati, kako so učenci motivirani za pouk in učenje na daljavo v primerjavi s poukom in učenjem v šoli. Zanimajo nas vidiki, ki otroke in njihove starše pritegnejo pri šolanju na daljavo, kaj jim je všeč pri običajnem, kako se v obeh pogojih otroci lotevajo nalog, koliko pomoči potrebujejo ter kakšno je njihovo mnenje o motivaciji za šolsko delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali koncept motivacije, oblike motivacije, kaj je učna motivacija, nekatera znanstvena pojmovanja motivacije ter dejavnike, ki lahko vplivajo na učenčevo motivacijo. Na koncu smo se dotaknili tudi izobraževanja na daljavo in ga med drugim primerjali s tradicionalnim poukom, prav tak o pa smo nekaj povedali o izobraževanju na daljavo v Republiki Sloveniji v času prvega vala epidemije covida-19. Empiričen del vsebuje opis izvedbe naše raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati kažejo, da imata po mnenju učencev in staršev tako pouk v šoli kot tudi pouk na daljavo svoje prednosti in pomanjkljivosti, vendar so oboji bolj naklonjeni pouku v šoli.
Keywords: motivacija, izobraževanje na daljavo, covid-19, pouk
Published: 11.11.2021; Views: 145; Downloads: 41
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica