| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvršba na skupno premoženje zakoncev in vprašanje varstva upnikov
Anita Sever, 2020, magistrsko delo

Opis: Izvršba na premoženje zakoncev je zaradi, še vedno veljavnega, zakonitega premoženjskega režima, ki določa obvezen nastanek skupnega premoženja, lahko v praksi precej problematična in zahtevna. Magistrsko delo zato obravnava za nas povsem nov institut, in sicer pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo lahko skleneta zakonca že pred samo sklenitvijo zakonske zveze, ali kadarkoli čutita potrebo po ureditvi premoženjskega stanja, ki se bo razlikoval od zakonitega. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij bo tako lahko, če bosta zakonca ob njeni sklenitvi upoštevala vse zakonske določbe in se držala predvidene vsebine, bistveno olajšala sam postopek izvršbe na skupnem premoženju zakoncev. V magistrskem delu so zato izčrpno predstavljene tudi vse značilnosti tega pravnega instituta. Toda kljub temu, bo vedno, ko bo v zemljiški knjigi pravilno vpisana skupna lastnina zakoncev, izvršba na tako premoženje zakoncev nedopustna. Upniki pa bodo morali, če bodo želeli priti do poplačila svoje terjatve, vložiti tožbo za določitev dolžnikovega deleža in s tem zahtevati razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Pri tem pa bo lahko posledično prišlo tudi do posega v pravice drugega zakonca, zato je v magistrskem delu veliko pozornosti namenjeno tudi opisu samega postopka razdelitve premoženja in vprašanju varstva dolžnikovega zakonca. V praksi se problemi najpogosteje pojavijo pri izvršbi na nepremičnine. Do njih pride v primeru nepravilnih vpisov, in sicer predvsem, kadar je v zemljiško knjigo namesto skupne lastnine zakoncev, vpisana izključna lastnina le enega od zakoncev. Magistrsko delo zato rešuje vprašanje komu od obeh, torej ali upniku ali nevpisanemu zakoncu, je v takih primerih potrebno dati prednost. Pri tem pa so razčlenjene tudi možnosti in pravni instituti, ki jih ima na voljo dolžnikov zakonec, ko mu zakon priznava položaj tretjega. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tudi prednosti in slabosti ter sam razvoj relevantnih institutov. Delo pa se dotika tudi vprašanja morebitnega izigravanja upnika s strani dolžnika in njegovega zakonca. Poudarek magistrskega dela pa je predvsem na varstvu upnikov in obsežni analizi vseh možnosti, ki jih imajo, da bi lahko uspešno izterjali svojo terjatev. Pri tem so obravnavani tako instituti izvršilnega postopka kot tudi instituti obligacijskega prava. Na kratko pa je predstavljen tudi njihov razvoj in argumentiran vpliv, ki ga imajo na sam postopek izvršbe.
Ključne besede: premoženjski režim zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, izvršba na skupno premoženje, nedopustnost izvršbe, razdelitev skupnega premoženja, določitev dolžnikovega deleža, varstvo dolžnikovega zakonca, varstvo nevpisanega zakonca, izigravanje upnikov, varstvo upnikov, informativni seznam dolžnikovega premoženja.
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 358; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (760,39 KB)

2.
REDNO ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA V D.D. IN D.O.O.
Mitja Robin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala v delniški družbi (d. d.) in družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Gre za enega najzahtevnejših postopkov v d. d. ali d. o. o., ker lahko prinaša velike posledice za delničarje oziroma družbenike, predvsem pa za upnike družbe. Ključni del zakonske ureditve zmanjšanja osnovnega kapitala je varstvo upnikov. Varstvo upnikov se zagotavlja s pravico zahtevati zavarovanje za nezapadle terjatve in prepovedjo izplačil delničarjem na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala, preden so upniki poplačani ali zavarovani. Upnikom je dana tudi možnost ugovora proti vpisu sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register, če družba krši zakonska določila o varstvu upnikov. V nalogi izpostavljam določene dileme glede uveljavljanja pravic upnikov v praksi. V magistrski nalogi najprej predstavljam pojem osnovnega kapitala s poudarkom na načelu ohranitve osnovnega kapitala in pomenu osnovnega kapitala kot jamstvene mase upnikom družbe. V nadaljevanju obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala po postopkovnih korakih, posebno poglavje pa namenjam varstvu upnikov. Vključujem tudi primerjavo z nemško ureditvijo, ki je zelo podobna slovenski.
Ključne besede: zmanjšanje osnovnega kapitala, redno zmanjšanje osnovnega kapitala, spreminjanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 2357; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
INSTRUMENT ZA REŠEVANJE S SREDSTVI UPNIKOV V LUČI DIREKTIVE 2014/59/EU
Duško Krbanjević, 2016, diplomsko delo

Opis: Problematika diplomskega dela se nanaša na reševanje bank oziroma finančnih institucij, natančneje na novo uveden instrument, ki bi moral v skladu s svojim namenom v prihodnosti prenašati breme dokapitalizacij iz javnih sredstev na zasebna. V okviru Evropske unije je bil podoben sistem poskusno uporabljen leta 2013 na Cipru, ob reševanju njihovega propadlega bančnega sektorja, ki je požel veliko kritik in se izkazal za zelo kontroverznega. Ciper je pokopala velika izpostavljenost grškemu dolgu, katerega del so bili primorani odpisati v okviru reševanja Grčije. Močno preveč napihnjenega finančnega sektorja država ni zmogla reševati z javnimi sredstvi, zato so izgube bili primorani trpeti upniki, vključno z depozitorji. Kljub rigoroznemu reševanju si je država danes opomogla, EU pa je instrument za reševanje s sredstvi upnikov vključila v gradnjo bančne unije v Direktivi 2014/59/EU. Ta direktiva predstavlja enega od treh stebrov bančne unije, ki smiselno zaokroža Ekonomsko in monetarno unijo, saj je v luči vse širše integracije nujna tudi harmonizacija na področju nadzora in reševanja bank. V delu so predstavljene nekatere razlike med reševanji z javnimi in zasebnimi sredstvi, na koncu pa podrobneje še sam instrument, kakor ga ureja direktiva.
Ključne besede: Bančna kriza, reševanje bank, Ciper, instrument za reševanje s sredstvi upnikov, bail-in, bail-out, bančna unija, Direktiva 2014/59/EU, finančna kriza.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1129; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (990,78 KB)

4.
ODGOVORNOST OBVLADUJOČE DRUŽBE PRI DEJANSKIH KONCERNIH – PRIMERJALNO
Žiga Cvetko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena odgovornost obvladujoče družbe v dejanskem koncernu. Celotna ureditev je v nalogi predstavljena primerjalno z nemško ureditvijo, ki ji slovenska tudi sledi. Posebna pozornost je posvečena noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki je prinesla spremembe na področje odgovornosti v dejanskem koncernu. Avtor tako obravnava ustreznost ureditve pred in po sprejemu novele ZGD-1I ter jo primerja z nemško ureditvijo, ki je urejena v nemškem Zakonu o delnicah. Avtor najprej predstavi dejanski koncern kot eno od oblik povezanih družb. V nadaljevanju obravnava vse institute, ki urejajo varstvo v dejanskem koncernu. Novost na tem področju so zlasti specialni instituti koncernskega prava, ki so bili pred novelo urejeni analogno, s splošnimi pravili korporacijskega prava. Na koncu prispevka se avtor opredeli do sprememb, ki jih prinaša nova ureditev, ter poda oceno nove ureditve napram ureditvi pred spremembo.
Ključne besede: dejanski koncern, odgovornost obvladujoče družbe, varstvo zunanjih delničarjev, varstvo upnikov, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, posebna revizija, revizija, poročilo o odvisnosti
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 1062; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (721,52 KB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA VSEBIN NAČRTOV FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA
Barbara Štandeker, 2014, magistrsko delo

Opis: Gospodarska kriza se v Sloveniji že od leta 2008 odraža v vse številnejših insolventnih težavah podjetij. S tem sovpada uveljavitev Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta je prinesel slovenskim ocenjevalcem vrednosti podjetij novo vlogo v postopku prisilne poravnave, in sicer podajanje mnenja o obstoju materialno-pravnih predpostavk za začetek postopka prisilne poravnave. Tako je postalo poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti obvezna sestavina vloge za začetek postopka prisilne poravnave. V načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnik predstavi poglavitne ukrepe finančnega prestrukturiranja, kot so: racionalizacija poslovnih procesov in s tem stroškov, izboljšanje izterjave neplačanih terjatev, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja. Z izvedbo teh ukrepov bo priskrbljen prihodnji denarni tok, ki ga dolžnik potrebuje za poplačilo terjatev upnikov. V poročilu pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij presoja verjetnosti uresničitve načrta finančnega prestrukturiranja (uspešne izvedbe ukrepov). S podanim mnenjem pooblaščenega ocenjevalca vrednosti upniki pridobijo potrebne informacije za odločitev, ali bodo potrdili prisilno poravnavo ali pa glasovali proti in s tem sprožili začetek uvedbe stečajnega postopka. Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti so pri ocenjevanju vrednosti insolventnih podjetij zavezani k upoštevanju pravil stroke in smernic cen storitev pri ocenjevanju vrednosti, ki jih določata in nadzirata Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Kljub strokovnemu znanju in pridobljenim izkušnjam se v njihovih poročilih še vedno pojavljajo nepravilnosti, ki sta jih Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ugotovila ob nadzorih.
Ključne besede: insolventnost, prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, ukrepi finančnega prestrukturiranja, slovenski poslovnofinančni standard, mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, ocena poplačila terjatev upnikov
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 1155; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

6.
PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI
Polona Štumberger, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zakonsko ureditev instituta spregleda pravne osebnosti, ki sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki sta bila ob uveljavitvi deležna številnih kritik pravne teorije in sodne prakse, tako da danes nista več v veljavi in ju nadomešča 8. člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Avtorica obravnava stališča pravne teorije in sodne prakse glede ureditve po ZGD in ZFPPod, njihove predloge za primernejšo rešitev najbolj spornih vprašanj in analizira novosti, ki jih je razvoj instituta spregleda pravne osebnosti prinesel z uvedbo ZGD-1 in ZFPPIPP.
Ključne besede: spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled, pripisni spregled, zloraba družbe, odgovornost družbenikov, ločitev premoženja družbenikov od premoženja kapitalske družbe, zaščita upnikov, izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, aktivni družbenik
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 2801; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (443,45 KB)

7.
KORPORACIJSKO-PRAVNI VIDIKI NOVIH OBLIK POVEČANJA OSNOVNEGA KAPITALA BANK Z NAMENOM ZAGOTAVLJANJA KAPITALSKE USTREZNOSTI
Peter Merc, 2012, magistrsko delo

Opis: Sprememba zakonodaje na področju bančne regulative kot posledica zadnje finančne krize je bila pričakovan in nujen korak. Nov regulatorni okvir, ki ureja kapitalske standarde, je bil na ravni Evropske unije že sprejet, v nacionalne zakonodaje pa se implementira postopoma. Prav ta postopna implementacija novih pravil pa lahko ustvari kolizijo med pravnimi normami. V magistrski nalogi je opisan primer take kolizije, in sicer gre za kolizijo med določbami Zakona o gospodarskih družbah, ki ureja instituta odobrenega in pogojnega kapitala, ter določbami novele Zakona o bančništvu in Sklepa Banke Slovenije o izračunu kapitala bank in hranilnic, ki urejajo hibridne instrumente in možnost njihove konverzije v lastniški kapital. Omenjena kolizija pravnih aktov pa ni relevantna le v kontekstu konverzije hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, pač pa tudi v kontekstu ukrepa znižanja terjatev nezavarovanih upnikov (»bail-in debt«) in t.i. potencialnega kapitala (»contingent convertible capital«) – dveh v tem trenutku še konceptualnih predlogov ukrepov načina pokrivanja izgub bank, nastalih tako v okviru njihovega rednega poslovanja (t.i. princip »going concern«) kot tudi v času njihovega nadzorovanega prenehanja (t.i. princip »gone concern«).
Ključne besede: hibridni instrumenti, pogojni kapital, odobreni kapital, konverzija, ukrep znižanja terjatev nezavarovanih upnikov, potencialni kapital
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 2048; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

8.
IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE S POUDARKOM NA ODGOVORNOSTI DRUŽBENIKOV ZA OBVEZNOSTI IZBRISANE DRUŽBE
Marina Jeran, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila institut izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije s poudarkom na specifiki tega instituta in sicer odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Primerjala sem določbe danes veljavne zakonske ureditve v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insloventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z določbami Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je institut izbrisa leta 1999 uvedel v naš pravni sistem. V diplomski nalogi sem predstavila namen in pomen, ki ga ima institut izbrisa za varstvo upnikov.
Ključne besede: izbris družbe iz sodnega registra, odgovornost družbenikov, varstvo upnikov
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 5782; Prenosov: 797
.pdf Celotno besedilo (636,53 KB)

9.
PRIDOBIVANJE LASTNIH DELNIC PREKO TRETJIH OSEB
Helena Brandner, 2011, magistrsko delo

Opis: Povzetek V magistrski nalogi avtorica na osnovi zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize preverja znana dejstva o pridobivanju lastnih delnic preko tretjih oseb, da bi lahko potrdila tiste resnice, ki iz teh dejstev izhajajo. Skozi zgodovinske razloge pojasni restriktivnost politike kontinentalne Evrope ko gre za nakup lastnih delnic v primerjavi z anglosaksonskimi državami. Na podlagi obsežne primerjalne analize pravnih instrumentov, ki so vključeni v pravni posel pridobivanja lastnih delnic preko tretjih oseb je ugotovljeno, da je operacija podvržena zavzetemu pravnemu urejanju. Čeprav je pravni posel dopusten, je senca izigravanja vedno bolj prisotna. Pridobitev lastnih delnic preko tretjih oseb odpira vprašanja varovanja osnovnih postulatov gospodarske družbe. Skozi primerjavo anglosaksonskega dojemanja vloge kapitala in varovanja upnikov je narejena primerjava na nemški AktG, katerega povzema tudi Evropska Unija in analogno na slovenski ZGD-1. Avtorica ugotavlja, da so osnova za izigravanje ohlapna zakonodaja v odnosih med povezanimi družbami. Predstavljeni so določeni konflikti in prepovedi pridobivanja, ter njihova pravna ureditev. Obdelana je tudi odgovornost v primeru kršitev. S pomočjo ekonomske analize poskuša avtorica pojasniti učinek liberalizacije Druge direktive 77/91/EGS, ki je nastala kot odgovor na globalizacijo svetovnega gospodarstva in integracijo finančnih trgov v slovenskem finančnem prostoru. Skladno z ugotovitvami avtorica v zaključku naloge podaja rezultate analize problema in ugotavlja, da bi večja občutljivost udeležencev finančnih trgov v prihodnje lahko preprečila ciljno zlorabo inštrumenta odkupa lastnih delnic preko tretjih oseb.
Ključne besede: osnovni kapital, varovanje upnikov in delničarjev, ZGD-1, ZTFI, ZPDO, AktG, Druga direktiva 77/91/EGS, Direktiva 2006/68/ES, motivi in riziki pridobivanja lastnih delnic, izigravanje, lastne delnice, členi od 247. - 251 ZGD-1, pridobivanje lastnih delnic preko tretjih oseb, povezane družbe, odvisne družbe, družbe v večinski lasti, medsebojno odvisne družbe.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 3171; Prenosov: 606
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 3.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici