| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČINKOVITOST IZBRANIH PODROČIJ ZAČETNEGA OPISMENJEVANJA
Sanja Podgoršek, Nejc Lamper, 2011, diplomsko delo

Opis: Učenci se v prvem razredu devetletne osnovne šole srečujejo s procesom opismenjevanja. Pri tem imajo nekateri učenci več težav, nekateri manj. Prav to je razlog, da učitelji pri samem začetku opismenjevanja učencem ponudimo vrsto nalog, ki lahko izboljšajo njihove spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne za branje in pisanje. Cilj najine diplomske naloge je bil prepoznati težave in nepravilnosti, ki se pojavljajo pri začetnem opismenjevanju. Posebej pozorna sva bila na napredek osnov pisanja pri grafomotoriki, vidnem razločevanju in sposobnosti sledenja navodilom. Raziskavo sva izvedla v štirih oddelkih prvega razreda dveh mariborskih šol. Najina opažanja sva si beležila na v naprej pripravljen kontrolni list in jih kasneje analizirala in vnesla v tabele. Pri najinem raziskovanju so se pri učencih pojavile predvidene težave, ki pa so jih do drugega preverjanja večinoma izboljšali ali celo odpravili.
Ključne besede: Ključne besede: začetno opismenjevanje, osnove pisanja, grafomotorika, vidno razločevanje, sposobnost sledenja navodilom, učenčevo delovno okolje
Objavljeno: 23.05.2011; Ogledov: 1972; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (11,68 MB)

2.
PRIMERJAVA PISMENOSTI UČENCEV NA KONCU PRVEGA IN NA ZAČETKU DRUGEGA RAZREDA
Mojca Motaln, 2012, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je celoživljenjski proces, ki se začne že v predšolskem obdobju. Učitelji mu v šoli pripisujejo veliko vlogo predvsem v prvem triletju, ko je opismenjevanju v šoli namenjeno največ ur. Sprva je pri učenju branja in pisanja pomembno le dejstvo, da ti dve zmožnosti učenci avtomatizirajo, v višjih razredih in kasneje v življenju pa opismenjevanje pomeni učenje iz knjig in sproščujoče branje, pisanje za učenje ali za zapomnitev obveznosti in še mnogo več. Ključnega pomena pri opismenjevanju je funkcionalna pismenost. Pri opismenjevanju igra pomembno vlogo tudi poslušanje, od česar je odvisen razvoj branja, pisanja in govorjenja. Razločujoče poslušanje pripomore k hitrejši zapomnitvi črk in k uspešnemu zapisovanju slišanega. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, pri čemer sem se osredotočila predvsem na branje, pisanje in poslušanje, ki jih v začetnem obveznem izobraževanju najbolj razvijamo. Predstavila sem metode opismenjevanja, postopke pridobivanja črk in motnje, ki se pri opismenjevanju velikokrat pojavijo. Posebno poglavje sem namenila trem komunikacijskim zmožnostim, in sicer poslušanju, branju in pisanju. Pri branju sem veliko vlogo predpisala strategijam, ki jih učenec postopoma obvlada pri stopnjah razvoja branja, prav tako pa dejavnikom, ki bistveno vplivajo na učenje branja. Učenje pisanja poteka hitreje in bolj gladko, če ima učenec dobro razvito grafomotoriko in če jih učitelji opozarjajo na nepravilnosti pri pisanju, zaradi česar lahko imajo učenci kasnejše težave pri zapisovanju črk in besed. V empiričnem delu sledi moja raziskava pismenosti, kjer so rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih osnovnih šol. Raziskava je potekala s preizkusom pismenosti, in sicer z dvakratnim preverjanjem učencev, pri čemer je bil preizkus zaradi objektivnosti rezultatov na obeh preverjanjih enak. Pri raziskavi me je zanimala stopnja pismenosti učencev in individualni napredek. Rezultate sem nato prikazala še glede na spol.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, motnje opismenjevanja, poslušanje, branje, pisanje ter preizkus pismenosti
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1967; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

3.
STOPNJA PISMENOSTI V 1. RAZREDU
Tjaša Gašper, 2013, diplomsko delo

Opis: Človek postaja pismen skozi daljše časovno obdobje. Od zgodnjega otroštva dalje poteka seznanjanje z branjem in pisanjem spontano in neformalno, saj se otrok srečuje z raznimi napisi ob cestah, v trgovinah, na raznih stavbah ipd. Z vstopom v šolo pa se prične proces formalnega opismenjevanja, ki poteka načrtno in sistematično. Proces učenja branja in pisanja poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, postopke pridobivanja črk, metode opismenjevanja, dejavnike, ki vplivajo na učenčevo uspešnost, in pomen motivacije učenca. Ker se z leti sistem opismenjevanja v šolah spreminja, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi s stopnjo pismenosti učencev prvega razreda. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih šol. Preverjanje je potekalo dvakrat, v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me, je kakšno znanje imajo učenci glede členjenja besed, zapisa besed, branja in razumevanja prebranega. Zanimal me je njihov individualni napredek. Prikazani so tudi rezultati posameznih šol.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, predznanje, pisanje, branje, razumevanje branja, 1. razred
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1727; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

4.
KVANTITATIVNI VIDIK BRALNEGA RAZUMEVANJA V DRUGEM RAZREDU
Staša Skrbiš, 2013, diplomsko delo

Opis: Svet se vse bolj razvija, pri tem pa igrajo pomembno vlogo komunikacijske dejavnosti vseh vrst. Raziskave kažejo, da človek preživi skoraj petino svojega budnega časa pri branju, da pa se, zlasti pri odraslih bralcih, ta čas precej krajša. Otroci kljub obdobju računalništva še vedno precej berejo. Veliko informacij, ki jih morajo dnevno pregledati in se jih naučiti, je še vedno v knjižnih oblikah, saj sta poslušanje in branje še vedno osnovni obliki komunikacije v učenju. Učenje branja v šoli poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila pismenost in bralno pismenost, metode in postopke začetnega opismenjevanja, strukturne modele bralne pismenosti in seveda branje ter vse kar vpliva na začetno branje. Ker se je leta 2011 sistem opismenjevanja v šolah spremenil, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi z bralnimi zmožnostmi učencev drugega razreda. Rezultati in interpretacija raziskave branja učencev petih mariborskih šol so predstavljeni v empiričnem delu. Preverjanje je potekalo dvakrat, in sicer v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me je, kakšno znanje imajo učenci s področja tehnike branja (čas branja, ritem branja in pravilnost branja). Predvsem me je zanimalo, kakšen je njihov individualni napredek na posameznih področjih. Prikazani so tudi rezultati posameznih oddelkov na šolah in rezultati posameznih šol.
Ključne besede: bralna pismenost, začetno opismenjevanje, branje, tehnika branja, bralno razumevanje, 2. razred
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1193; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

5.
KVALITATIVNI VIDIKI BRALNEGA RAZUMEVANJA V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Petra Erjavec, 2015, magistrsko delo

Opis: Branje je poleg poslušanja, govorjenja in pisanja pomembna komunikacijska dejavnost, ki posamezniku omogoča, da lahko vzpostavi interakcijo z družbo, pridobiva informacije, se izobražuje, sporoča svoje mnenje in želje. Ker smo v današnjem času deležni poplave različnih medijev, raziskave kažejo, da ljudje vse manj časa namenijo branju. Proces učenja branja se začne že zgodaj v otroštvu in od posameznika zahteva veliko vaje. S pomočjo vaje bralec svoje branje avtomatizira, kar mu omogoča, da več energije porabi za višje miselne procese. V šolskem letu 2011/12 so se v slovenskem šolskem sistemu začele uvajati številne spremembe, ki so se dotaknile tudi začetnega opismenjevanja. Ravno zaradi teh sprememb me je zanimalo, kakšno je bralno razumevanje učencev drugega razreda osnovne šole, ki so bili deležni začetnega opismenjevanja po prenovljenem učnem načrtu. Osredotočila sem se predvsem na kvalitativni vidik branja, saj me je zanimalo, kaj od prebranega besedila so si učenci zapomnili. Rezultati, ki so predstavljeni in interpretirani v empiričnem delu magistrske naloge, so pridobljeni na petih mariborskih osnovnih šolah, v razmiku štirih mesecev. Zanimal me je predvsem individualni napredek učencev pri dveh spremenljivkah – vprašanjih nižje ravni in vprašanjih višje ravni. Pridobljene rezultate bralnega razumevanja sem interpretirala tudi glede na spol učencev, predstavila sem tudi rezultate posameznih oddelkov na šolah, ki sem jih vključila v raziskavo. Rezultate, pridobljene v raziskavi, sem primerjala tudi med posameznimi šolami.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, branje, bralno razumevanje, višja raven bralnega razumevanja, nižja raven bralnega razumevanja, 2. razred
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 1243; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

6.
Plesni prispevek k projektu Porajajoča se pismenost v vrtcu/Razvoj zgodnje pismenosti v predšolskem obdobju
Metka Vernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Na osnovi načrtovanega projekta Porajajoča se pismenost v vrtcu/Razvoj zgodnje pismenosti v predšolskem obdobju smo v teoretičnem delu diplomske naloge opredelili začetno opismenjevanje. V izhodiščih za plesne dejavnosti v predšolskem obdobju smo opisali gibalni in plesni razvoj predšolskega otroka ter ustvarjanje in učenje skozi gibanje. Pri načrtovanju gibalno-plesnih dejavnosti vzgojitelji upoštevajo cilje, načela, oblike in metode, zato so predstavljeni v diplomski nalogi. Razvoj in spodbujanje ustvarjalnosti, naloge vzgojitelja in vpliv ustvarjalnega giba na otroke ter ples v povezavi z drugimi področji Kurikuluma smo opisali v poglavju Plesna vzgoja in ustvarjalni gib. V praktičnem delu smo predstavili in opisali projektno delo, ob čemer smo poudarili plesno dramatizacijo, ki smo jo izvedli z otroki, v starosti od 4 do 5 let, v vrtcu Jadvige Golež Maribor. Zapisali smo analizo vseh dejavnosti in evalvacijo plesne dramatizacije. Dejavnosti različnih področij Kurikula so bile usmerjene v ustvarjalni gib. Predvidevamo, da se otroci s pomočjo te metode lažje opismenjujejo. Z razvijanjem komunikacijskih dejavnosti, ki smo jih povezovali z dejavnostmi z različnih področij, smo razvijali otrokove predbralne in predpisalne sposobnosti.
Ključne besede: plesna vzgoja, področja Kurikula, začetno opismenjevanje, ustvarjalni gib, plesna dramatizacija.
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 551; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

7.
Vpliv predznanja na napredek pri začetnem branju v prvih razredih osnovne šole
Hana Krašovec Kumer, 2017, magistrsko delo

Opis: Otroci vstopajo v šolo z zelo različnim predznanjem na vseh področjih. Eno teh področij je tudi branje, ki se ga v sklopu opismenjevanja učijo prva tri leta, začnejo pa v prvem razredu osnovne šole. Branje je, kot navaja Pečjakova (1999), interakcija številnih procesov; procese pa določajo različne sposobnosti. Otroci tako vstopajo v šolo z različnim predznanjem branja ali pa ga sploh nimajo. Tako se poraja vprašanje ali je predznanje pogoj, da bodo ti otroci hitreje napredovali pri začetnem branju, ali ne. In prav to je problem, s katerim se želim skozi magistrsko nalogo ukvarjati. Kot navaja Grginičeva (2005) se otroci že v vrtcu ukvarjajo z dejavnostjo branja na različne načine in si s tem pridobivajo predznanje. Otroci v vrtcu spoznavajo simbole pisanega jezika, prepoznavajo, uživajo in se zabavajo ob nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovih in besednih igrah, šalah ter pri tem doživljajo zvočnost in ritem, razvijajo predbralne in predpisalne sposobnosti. Knjigo spoznavajo kot vir informacij; knjigo, strip tudi sami ustvarjajo (Grginič, 2005). Po tem bi lahko sklepali, da vsi otroci vstopijo v šolo z neko mero predznanja, vendar vsi vrtca ne obiskujejo. Upravičeno je torej raziskovati, ali je smiselno otroke spodbujati na področju branja že pred vstopom v šolo. Ali so otroci s predznanjem kasneje (po šestih mesecih) uspešnejši v času začetnega opismenjevanja na tem področju ali se zmožnosti branja izenačijo. Za lažje razumevanje empiričnega dela je v teoretičnem delu na začetku opisano, kaj je govorni razvoj, ker je le-ta zelo pomemben, da lahko o branju in opismenjevanju sploh govorimo. Skozi raziskovalne članke na tem področju so v teoriji opisana obdobja govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja, kako poteka le-ta v zgodnjem otroštvu, kako je otrokov govorni razvoj povezan z njegovim spolom in izobrazbo staršev, na kakšne načine ga razvijamo in nazadnje je v teoretičnem delu opisano opismenjevanje z raziskovalnim člankom. Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Ko je govorni razvoj otrok razložen, se v teoretičnem delu razloži še pomen pojmov predznanje in predopismenjevanje. Velik pomen ima razlaga dekodiranja; od vprašanja, kaj sploh je dekodiranje, do tega, kako pride pri učencih do prepoznavanja daljših enot. Nadaljuje se s konceptom triletnega opismenjevanja v osnovnih šolah in s pomočjo knjige avtorjev Kordigel in Saksida (1999) je razloženo, zakaj je triletno opismenjevanje v osnovni šoli tako pomembno. V teoriji pa se dotakne tudi prenove bele knjige (2011). Poglavja v teoretičnem delu si sledijo, kot si dejansko sledijo v človekovem razvoju. Do tu je govora o predšolskih otrocih, ko pa se v šoli začne opismenjevanje, pa lahko sčasoma že govorimo o bralnem razumevanju, zato je na tem mestu predstavljen še raziskovalni članek, ki govori o tem. Tako teorija privede do bralnih stopenj, ki so razložene in opisane s pomočjo različnih avtorjev, katerim je vsem skupno, da opisujejo stopnjevanje branja od predšolskega obdobja, ko otroci še ne berejo sami, do učinkovitega branja v zadnjih razredih osnovne šole ali v srednjih šolah. Empiričen del je namenjen raziskavi temeljnega vprašanja naloge, ali torej predznanje učencev vpliva na napredek pri začetnem branju. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja – metoda bivariantne regresije, preučuje se namreč vpliv predznanja na končni rezultat. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na področju Zavoda za šolstvo Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo testa znanja za učence prvih razredov. Enak test znanja so isti učenci dobili na začetku šolskega leta in v mesecu aprilu istega šolskega leta. Podatki so bili računalniško obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS.
Ključne besede: predznanje, branje, začetno branje, bralno razumevanje, opismenjevanje
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 509; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
Zmožnost zaznave začetnih glasov v besedah in prepoznavanja črk predšolskih otrok
Klavdija Sivec, 2017, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu Zmožnost zaznave začetnih glasov v besedah in prepoznavanja črk predšolskih otrok smo v teoretičnem delu najprej predstavili govorni razvoj, saj je govor najosnovnejša oblika komunikacije. Nato preidemo na povezanost govornega razvoja s pismenostjo, začetno opismenjevanje, razvoj predbralnih in predpisalnih sposobnosti in spretnosti, zaznavne sposobnosti, družinsko branje in na koncu še na dejavnosti za razvijanje opismenjevanja. V drugem delu, tako imenovanem empiričnem delu, je bil namen ugotoviti napredek zaznavanja začetnega glasu in prepoznavanja črk v časovnem obdobju šestih mesecev. Glavni namen je bil ugotoviti napredek fonološkega zavedanja in prepoznavanja črk pri predšolskih otrocih. Ugotovili smo, da otrokovo zaznavanje začetnega glasu in prepoznavanje črk napreduje v času šestih mesecev. Pri nekaterih otrocih je ta napredek hitrejši kot pri drugih. Pri drugem preverjanju so otroci večinoma pravilno zaznali več kot polovico začetnih glasov. Prav tako se je pokazal napredek pri prepoznavanju črk.
Ključne besede: govorni razvoj, začetno opismenjevanje, zaznavne sposobnosti, začetni glas, prepoznavanje črk
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 385; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (886,56 KB)

9.
Zmožnost risanja kroga pri otrocih starih od 4 do 6 let
Katja Velički, 2017, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost risanja kroga pri otrocih starih od 4 do 6 let smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili pojem grafomotorike, pomen motoričnega razvoja na razvoj grafomotorike, stopnje grafomotoričnega razvoja, dejavnosti, s katerimi lahko razvijamo grafomotoriko, pravilne in nepravilne prijeme pisal ter razvoj orientacije in kroga. Predstavili smo tudi opismenjevanje in porajajočo se pismenost v predšolski dobi. V empiričnem delu smo s pomočjo vaj risanja krogov ugotavljali, ali se pri otrocih starih od 4 do 6 let, v obdobju sedmih mesecev, pokaže napredek pri risanju sklenitve krogov, začetku risanja krogov, v smeri risanja krogov, pri razmikih v nizu krogov, velikosti narisanih krogov na A3 formatu, prijemu voščenke in flomastra ter pri orientaciji na A3 formatu. Vzorec je predstavljal otroke iz mariborskega vrtca. Izpolnjene vaje risanja krogov smo dobili od šestnajstih otrok. V tem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Pridobljeni rezultati so nam pokazali, da se je grafomotorika v obdobju sedmih mesecev pri otrocih starih od 4 do 6 let izboljšala, še posebej se je izboljšala orientacija. Rezultati so nam pokazali, da so tako mlajši kot starejši otroci na isti stopnji grafomotorike, in sicer med četrtim in šestim letom starosti. Starost ni vplivala na risanje sklenitve krogov, začetka risanja krogov, smeri risanja krogov ali na velikost narisanih krogov. Dobili smo tudi rezultate, ki so nam pokazali, da otroci flomaster držijo z različnimi prijemi ter da voščenke ne držijo pravilno.
Ključne besede: grafomotorika, krog, orientacija, drža pisal, otrok, začetno opismenjevanje
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 553; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici