| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv setve in načina vzgoje na kvaliteto sadik baldrijana (Valeriana officinalis L.)
Matija Lednik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti optimalni čas setve baldrijana (Valeriana officinalis L.), vpliv zastiranja semen z vermikulitom na vznik in vpliv pikiranja sejancev na kvaliteto sadik. Uporabili smo dva semenska materiala, ki smo ju sejali v dveh terminih med julijem in avgustom v letu 2017. Na osnovi rezultatov poskusa lahko trdimo, da se je drugi termin setve izkazal za značilno boljšega, saj je bil vznik semen pri sorti 'Vojvođanski' večji za 29,7 %, pri semenskem materialu Austrosaat pa za 9,5 %. Ugotovili smo, da je zastiranje semen z vermikulitom negativno vplivalo na vznik semena. Pikiranje sadik je pri obeh semenskih materialih statistično značilno pozitivno vplivalo na kasnejšo kvaliteto sadik. Statistične razlike so se kazale predvsem v sveži in suhi masi nadzemnih ter podzemnih delov rastlin. Sveža masa nadzemnega dela sadike je bila po pikiranju pri semenskem materialu Austrosaat tudi do 60,7 % višja kot pri sadikah, ki jih nismo pikirali. Na število razvitih listov pikiranje ni imelo vpliva.
Keywords: baldrijan, Valeriana officinalis L., generativno razmnoževanje, zastiranje, vermikulit, vznik, pikiranje.
Published: 28.06.2019; Views: 445; Downloads: 49
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
VPLIV GLOBINE SETVE NA VZNIK, RAST IN RAZVOJ KRMNIH METULJNIC TER NJIHOVIH MEŠANIC S TRAVAMI
Doroteja Podkrajšek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Na kmetijskem zemljišču (ŽIPO d. o. o., Lenart) v naselju Zamarkova smo od aprila do septembra 2014 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv globine setve na vznik in količino pridelka dveh krmnih metuljnic (lucerne (Medicago sativa L.) in črne detelje (Trifolium pratense L.)) in njunih travno-deteljnih mešanic (TDM). Zanimalo nas je tudi, katere od sejanih rastlinskih vrst so najprimernejše za setev na ekološko pomembnih in/ali obvodnih območjih. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Na glavnih parcelah smo obravnavali rastlinsko vrsto (lucerna, črna detelja, TDM z lucerno, TDM s črno deteljo), na podparcelah pa globino setve (0,5 cm in 2 cm). Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati raziskave so pokazali, da globina setve ni statistično značilno vplivala na število vzniklih sejanih in vzniklih samoniklih rastlinskih vrst. Obstajajo pa signifikantne razlike med sejanimi rastlinskimi vrstami v povprečnem pridelku zelene mase in suhe snovi. Izsledki raziskave nakazujejo, da sta na omenjenem območju za pridelovanje najprimernejši črna detelja in njena travno-deteljna mešanica.
Keywords: krmne metuljnice, globina setve, vznik, lucerna, črna detelja, travno- deteljne mešanice
Published: 11.10.2016; Views: 1080; Downloads: 91
.pdf Full text (508,38 KB)

3.
Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde
Matjaž Brodnjak, 2012, undergraduate thesis

Keywords: obdelava tal, setev, poraba goriva, ajda, vznik
Published: 10.07.2015; Views: 534; Downloads: 35
URL Link to full text

4.
5.
6.
7.
8.
9.
Vpliv globine setve na vznik lucerne (Medicago sativa L.)
Anita Breznik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: S ciljem ugotoviti optimalno globino setve lucerne smo v letu 2013 izvedli poljski in lončni poskus. V obeh poskusih, zasnovanih po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo lucerno sejali na globine 1, 3 ali 6 cm. V poljskem poskusu nismo ugotovili statistično signifikantnih razlik v številu vzniklih rastlin med globinami setve 1 in 3 cm, medtem ko je bilo število vzniklih rastlin pri globlji setvi signifikantno manjše. V lončnem poskusu se je število vzniklih rastlin lucerne signifikantno razlikovalo med vsemi globinami setve ob najboljšem vzniku pri plitvejši setvi. Pridobljeni rezultati potrjujejo navedbe nekaterih avtorjev, da je treba lucerno sejati v globino približno 1cm ali le malo globlje.
Keywords: lucerna/globina setve/vznik/setev/višina rastlin
Published: 11.10.2013; Views: 1715; Downloads: 198
.pdf Full text (651,56 KB)

10.
Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde
Matjaž Brodnjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Obdelava tal je največji porabnik pogonskega goriva pri pridelovanju poljščin. Danes zaradi visokih cen goriva veliko kmetij opušča konvencionalno obdelavo z oranjem in jo nadomešča s konzervirajočimi obdelavami. V diplomskem delu smo ugotavljali, kolikšna je poraba goriva pri različnih načinih obdelave tal in setvi ajde. Prav tako smo ugotavljali vpliv obdelave tal na vznik ajde, število plevelov in kaljenje predposevka. Za obdelavo tal smo uporabili standardni poljedelski traktor New Holland T6020 DELTA, 4-brazdni obračalni plug Lemken VariOpal 6 in rahljalnik Lemken Smaragd 9. Setev smo opravili s traktorjem New Holland TN75D ter sejalnico Lemken SAPHIR 7 Autoload. Povprečna poraba goriva pri rahljanju je bila 11,26 l/ha, pri oranju pa 31,05 l/ha. Vznik ajde je bil na oranih tleh 90,1 % , rahljanih 72,3 % in pri direktni setvi 68,4 %. Prav tako so bile rastline na oranih tleh višje kot na rahljanih. Ugotovili smo, da je za pridelavo ajde najbolj primeren konvencionalni način obdelave tal.
Keywords: obdelava tal, setev, poraba goriva, ajda, vznik
Published: 22.10.2012; Views: 1631; Downloads: 292
.pdf Full text (1,96 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica