| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
VLOGA VZGOJITELJICE V SKRBI ZA ZDRAVJE PREDŠOLSKIH OTROK
Bernarda Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga vzgojiteljice v skrbi za zdravje predšolskih otrok je opisan predšolski otrok, njegove razvojne značilnosti in razvojne potrebe. Opisali smo zdravje, vrste zdravja, in sicer duševno, osebno, čustveno, telesno in duhovno. Nadalje smo opisali dejavnike, ki vplivajo na zdravje, kot so zdrava prehrana, telesna aktivnost, počitek, osebna higiena-pri higieni smo izpostavili pomembnost, kot je umivanje rok in zob zer zobozdravstveno preventivo. Posebno poglavje smo namenili vlogi vzgojiteljice pri skrbi za zdravje predšolskih otrok in dejavnosti v vrtcu, ki so usmerjene k ohranjanju zdravja otrok v povezavi s cilji kurikula ter poudarili pomen sodelovanja vrtca s starši predšolskih otrok. Predstavljeni so tudi nekateri projekti zdravja v vrtcu Markovci, v katerih je cilj seznanitev predšolskih otrok s pravilnim načinom življenja.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojiteljica, vrtec, skrb za zdravje, kurikulum za vrtce
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2115; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

12.
DELOVANJE TIMA IN TANDEMA V PRVEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Teja Kračun, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge DELOVANJE TIMA IN TANDEMA V PRVEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE je ugotoviti, kako deluje tim in kako poteka timsko delo v prvem razredu devetletne osnovne šole. Postavljajo se vprašanja glede poučevanja, pisanja priprav, sodelovanja s starši, evalvacije dela, prednosti in slabosti timskega dela ter ocenjevanja uspešnosti lastnega tima in tandema. V empiričnem delu diplomske naloge so s tabelami prikazani in interpretirani rezultati anketnih vprašalnikov, ki so bili razdeljeni v prvih razredih devetletnih osnovnih šol v Občini Celje in Občini Maribor. Dobljeni rezultati anketnih vprašalnikov kažejo, da tudi praksa potrjuje teorijo, saj večina učiteljev in vzgojiteljev v prvem razredu devetletke izvaja timski pouk. Pisne priprave za učne ure nastajajo v tandemu, kar omogoča bolj kakovosten in zanimiv pouk. S starši sodelujeta obe, skupaj ali individualno. Potrdili smo tudi hipotezo, vezano na evalvacijo dela, in sicer: ˝Evalvacija dela ne poteka vsak dan zaradi časovne neusklajenosti učiteljice in vzgojiteljice˝. Anketirane strokovne delavke so v večini primerov navajale takšne prednosti in slabosti, ki jih zasledimo v strokovni literaturi.
Ključne besede: tim, tandem, timsko delo, učiteljica, vzgojiteljica, devetletka.
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 1791; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (834,53 KB)

13.
ALERGIJE NA ŽIVALI IN RASTLINE PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Anja Zupan, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali najpogostejše alergije pri predšolskih otrocih na živali in rastline, opisali smo vlogo starša alergičnega otroka, vlogo vzgojiteljice in vrtca do alergika. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med vzgojitelji treh naključno izbranih vrtcev. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti, katera alergija prevladuje pri predšolskih otrocih, ali starši alergika dovolj sodelujejo z vzgojiteljico in ali so vzgojiteljice dovolj seznanjene o alergijah. Ugotovili smo, da je največ alergičnih otrok na živali, alergičnih na živalsko dlako, pri alergijah na rastline, pa prevladuje cvetni prah. Rezultati raziskave so pokazali, da je sodelovanje staršev alergika z vzgojiteljico zgledno ter da si vzgojiteljice prizadevajo za več predavanj in informacij o alergijah na živali in rastline pri predšolskem otroku.
Ključne besede: alergija, alergik, predšolski otrok, starši, vzgojiteljica
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1103; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (932,14 KB)

14.
PROSTORSKE PREDSTAVITVE ŠTEVIL PRI OTROCIH V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Sabina Strelec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prostorske predstavitve števil pri otrocih v predšolskem obdobju teoretično in empirično predstavlja področje prepoznavanja števil v vrtcu s pomočjo hitrih slik. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen razvoj pojma število pri predšolskem otroku ter subitizacija v povezavi s prostorskimi predstavitvami števil pri predšolskih otrocih. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil raziskati prostorske predstavitve števil pri otrocih v predšolskem obdobju. Pri prepoznavanju števila pik preko hitrih slik od ena do deset z različnimi postavitvami sem preverjala, katere izmed treh različnih načinov sporočanja prepoznanega števila pik otroci uporabljajo (povedo z besedo, pokažejo s prsti ali uporabijo konkretni material). Raziskava je bila izvedena na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu šestdesetih otrok – v starosti treh, štirih in petih let. Ugotovila sem, da so petletni otroci dokaj uspešno prepoznavali število pik, ki je manjše ali enako šest, štiri letni otroci so pravilno prepoznavali števila pik, manjša ali enaka štiri, triletniki pa so bili uspešni pri številih, manjših od tri. Otroci so pri podajanju odgovora v največji meri uporabljali verbalni način. Obenem pa sem opazila, da se je delež verbalnih odgovorov z večanjem števila pik zmanjševal. Med različnimi prostorskimi razporeditvami pik na hitrih slikah so otroci najbolj uspešno prepoznavati tiste razporeditve pik, ki so enake tistim na igralni kocki.
Ključne besede: Subitizacija je področje matematike, s katero se skozi praktično izobraževanje v vrtcu nisem seznanjala. Njene uporabe se vzgojiteljice niso posluževale. Tako sem se odločila za natančnejšo raziskavo te matematične veščine. S tem sem dnevni ritual popestrila in ga naredila drugačnega. Sprva je bila zraven vsakega otroka vzgojiteljica, toda ugotovili sva, da njena prisotnost otroka zmede, zato sem z vsakim otrokom delala posebej v znanem prostoru. Za razlago hitrih slik sem porabila okrog deset mi
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1501; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

15.
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJIC V PREKMURSKIH VRTCIH
Vesna Grah, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi hitrega tehnološkega razvoja, procesa globalizacije, razvoja informacijske tehnologije in s tem razvoja novih načinov komuniciranja in dela znanje izjemno hitro zastareva. če želimo biti uspešni, je potrebno znanje neprestano dopolnjevati. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti prisotnost vseživljenjskega učenja v prekmurskih vrtcih, motive za nadaljnje izobraževanje in stališča vzgojiteljic do vseživljenjskega izobraževanja. Poglobili smo se v cilje in načela vseživljenjskega izobraževanja, oblike in metode izobraževanja odraslih, sposobnosti odraslih za izobraževanje in ovire pri izobraževanju. Prišli smo do ugotovitve, da imajo vzgojiteljice v prekmurskih vrtcih pozitivno stališče do vseživljenjskega izobraževanja. Zavedajo se dejstva, da se je v tej hitro spreminjajoči se družbi potrebno neprestano prilagajati novim zahtevam, ki se pojavljajo na vseh področjih življenja in da je izobraževanje eden temeljnih virov, ki omogoča pridobivanje novih sposobnosti in spretnosti, s katerimi lahko sledimo toku sprememb. Prav zaradi tega se vzgojiteljice v prekmurskih vrtcih različnih oblik izobraževanja vse čas udeležujejo in ta na novo pridobljena znanja in spretnosti pri opravljanju vzgojiteljskega dela tudi s pridom uporabljajo.
Ključne besede: vrtec, vzgojiteljica, predšolska vzgoja, vseživljenjsko izobraževanje
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 722; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1010,53 KB)

16.
PREHLADNA OBOLENJA OTROK V VRTCU
Maja Roškarič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prehladna obolenja otrok v vrtcu, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena prehladna obolenja pri predšolskem otroku. Predstavljena je vloga vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v skrbi preprečevanja širjenja prehladnih obolenj v vrtcu ter načini preprečevanja širjenja le-teh. Nadalje so opisani dejavniki, ki vplivajo na krepitev otrokove odpornosti, kot so zdrav način prehranjevanja, telesna aktivnost, osebna higiena in počitek. Pri higieni smo izpostavili higieno v vrtcu, in sicer v času spanja, higieno igrač in higieno pri igri. Empirični del diplomskega dela zajema podatke, ki so pridobljeni na podlagi raziskave s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, namenjenega vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic Vrtca Pobrežje Maribor. Z raziskavo smo ugotavljali, ali so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic seznanjene s prehladnimi obolenji otrok v vrtcu, ali imajo potrebno znanje za preprečevanje prehladnih obolenj ter kako ravnajo starši v primeru prehladnih obolenj. Ugotavljali smo tudi, ali otroci v prvem starostnem obdobju pogosteje zbolevajo za prehladnimi obolenji. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitev, da imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dovolj znanja o prehladnih obolenjih in o vzgoji otrok v skrbi za ohranjanje zdravja predšolskih otrok. Ugotovili smo, da otroci prvega starostnega obdobja pogosteje zbolevajo za prehladnimi obolenji kot otroci drugega starostnega obdobja ter da si vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic zelo prizadevajo ohranjati zdravje otrok v vrtcu.
Ključne besede: otrok, vzgojiteljica, prehladna obolenja, krepitev otrokove odpornosti.
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1533; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (968,89 KB)

17.
Ločitev otrok od staršev ob prihodu v vrtec
Livia Bači, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ločitev otrok od staršev ob prihodu v vrtec sem raziskovala značilnosti otrokovega prihoda v vrtec. Zanimali so me čas prihoda, otrokovi odzivi ob prihodu v vrtec, ljubkovalne igrače, ki jih otroci prinašajo s seboj in način vključevanja otrok v skupino. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem predstavila vrtec kot institucijo in njegov pomen za razvoj otrok, dnevno rutino, vlogo vzgojitelja ob prihodu otrok v vrtec, pomen sodelovanja med vzgojiteljico in starši otrok ter opisala pomen ljubkovalnih igrač, ki jih otrok prinaša v vrtec. Izpostavila sem navezanost, ki vpliva na ločevanje otrok od staršev ob prihodu v vrtec. V empiričnem delu diplomskega dela sem predstavila rezultate raziskave, ki sem jo izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketne vprašalnike sem razdelila v več vrtcih po Prekmurju. Sodelovalo je 100 staršev. Namen raziskave ji bil ugotoviti značilnosti otrokovega prihoda v vrtec in vključitev v skupino. Analiza ankete je pokazala, da večino otrok v vrtec pripeljejo starši, približno ob istem času. Otroci ob odhodu staršev večinoma ne jočejo. Presenetljivo je tudi, da večina otrok s seboj ne prinaša ljubkovalnih predmetov, od staršev pa se najpogosteje ločijo s pozdravom. Otrokom, ki se težje ločijo od oseb, ki jih pripeljejo v vrtec, vzgojiteljice ločitev olajšajo s preusmeritvijo pozornosti.
Ključne besede: otrok, vrtec, vzgojiteljica, starši, sodelovanje, navezanost, dnevna rutina, vključitev v skupino, ljubkovalne igrače, prihodi otrok
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1111; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

18.
OTROKOVO DOŽIVLJANJE BOLEZNI
Anika Smeh, 2016, diplomsko delo

Opis: V empiričnem diplomskem delu z naslovom Otrokovo doživljanje bolezni smo podrobneje opredelili odzive otroka na bolezen in na bivanje v bolnišnici oziroma hospitalizacijo. Otrok je lahko ob bolezenskem stanju oskrbovan doma, če je potrebno, pa je vključen v proces zdravljenja v bolnišnici in tako mora za nekaj časa zapustiti domače okolje, ki ga nadomesti tuje okolje, bolnišnica. V teoretičnem delu diplomskega dela smo celostno opredelili otrokovo doživljanje bolezni, medtem ko smo se v empiričnem delu osredotočili na otrokovo doživljanje hospitalizacije. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odziv predšolskega otroka na bolnišnico. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki smo jih v tiskani obliki podali staršem otrok in medicinskim sestram, zaposlenim na otroških oddelkih bolnišnice. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s programsko opremo SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti izraženih vedenj med različnimi obdobji v procesu hospitalizacije. Po naših ugotovitvah se najpomembnejše razlike kažejo pri negativnih oblikah vedenja, ki se najpogosteje izražajo ob sprejemu otroka v bolnišnico, najmanj pogosto pa ob odpustu iz bolnišnice. Med pozitivnimi oblikami je pomembnost razlik nizka, fizični hospitalizem pa se pri otrocih ni izražal. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju hospitalizacije pri otroku glede na spol, starost, vrsto bolezni, prisotnost starša in predhodno izkušnjo s hospitalizacijo. Kot predvideno, so se razlike v vedenju izrazile med starostnima skupinama, med spoloma pa niso bile statistično značilne. Prav tako smo predvideli, da se bodo razlike izrazile med otroki s kronično in otroki z akutno boleznijo, vendar se niso izkazale kot statistično značilne. Ugotovili smo, da je večina oddelkov, kjer bivajo predšolski otroci, prilagojena njihovim potrebam (otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica, na voljo je igralnica, staršem je omogočeno sobivanje) ter da je otroku in družini na voljo ustrezna pomoč, če ima otrok težave s prilagoditvijo na bolnišnico.
Ključne besede: bolan otrok, doživljanje bolezni, starši bolnega otroka, hospitalizacija otroka, bolnišnična vzgojiteljica, psihični hospitalizem, fizični hospitalizem
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 637; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

19.
Proces priprave letnega delovnega načrta Vrtca Ptuj
Marija Forštnarič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo zajema proces priprave letnega delovnega načrta. Izbrali smo deskriptivno metodo raziskovanja, saj smo želeli opisati opazovano stanje, takšno kakršno je. Opazovali, ugotavljali in preučili smo proces priprave letnega delovnega načrta za Vrtec Ptuj, za šolsko leto 2016/2017. Raziskava je potekala čez celo šolsko leto 2015/2016. Opazovali smo celoten potek zbiranja podatkov za pripravo letnega delovnega načrta za naslednje šolsko leto. Preučili smo vse zakonske podlage, pregledali letne delovne načrte preteklih let, ter zapisnike sej sveta zavoda. Pri procesu priprave letnega delovnega načrta smo upoštevali vse predloge in pripombe, ki so bile predlagane na sejah sveta zavoda Vrtca Ptuj. Vzgojno-izobraževalno delo planiramo z letnim delovnim načrtom za tekoče šolsko leto, in sicer v skladu s Kurikulumom za vrtce. Osnova letnega delovnega načrta so letni delovni načrti enot Vrtca Ptuj, sklepi kolegija ter vzgojiteljskega zbora in druge pravne podlage. Vrtec Ptuj deluje na desetih lokacijah v Mestni občini Ptuj. Proces priprave letnega delovnega načrta je zelo obsežna naloga, združiti moramo delo desetih enot, ki se nahajajo na različnih lokacijah. Pri strokovnem načrtovanju letnega delovnega načrta poleg zastavljenih vsebin, sledimo ciljem in viziji vrtca, seveda ob upoštevanju vseh zakonskih predpisov. Poleg upoštevanja v naprej znanih dejavnikov, moramo nenehno spremljati dejavnike, ki se spreminjajo. Pri izdelavi letnega delovnega načrta bomo vzgojiteljicam v vseh desetih enotah Vrtca Ptuj razdelili obrazce za vpis vseh aktivnosti, ki se v posamezni enoti dogajajo med šolskim letom. Vzgojiteljice bodo skupaj s pomočnicami vzgojiteljic obrazce izpolnile. Izpolnjene obrazce bomo obdelali in te podatke vnesi v letni delovni načrt. Vsebina letnega delovnega načrta je sinteza vsebin iz letnih delovnih načrtov enot, ti pa iz letnih delovnih načrtov strokovnih delavk v posameznih oddelkih. Po tem, ko so vsi podatki zbrani, se sestane skupina zaposlenih, ki le te podatke vnese v letni delovni načrt. Pri tem je potrebno upoštevati vse pravne podlage za izdelavo letnega delovnega načrta. Ugotovili smo, da je planiranje procesa priprave letnega delovnega načrta ključnega pomena za Vrtec Ptuj. Letni delovni načrt je živ dokument, saj je dejansko uporaben dokument in služi pri izvajanju vzgojno-varstvene dejavnosti v Vrtcu Ptuj. Letni delovni načrt sprejme Svet zavoda vrtca, ki ima na vsebino letnega delovnega načrta pozitivne ali negativne pripombe.
Ključne besede: Letni delovni načrt, vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, Vrtec Ptuj
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 545; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (771,36 KB)

20.
Gledališko-Improvizacijske igre v predšolskem obdobju
Daša Janže Štorgel, 2017, magistrsko delo

Opis: V različni literaturi lahko razberemo, da imajo gledališko-improvizacijske igrice velik pozitiven vpliv na otrokov kognitivni, čustveni, socialni in motorični razvoj. Ker so gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju pri nas novost, smo želeli le-te vnesti v otrokov vsakdanjik. Magistrsko delo z naslovom Gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen gledališke umetnosti v predšolskem obdobju. Spoznali smo, kakšen vpliv imajo gledališko-improvizacijske igrice na otrokov razvoj. Praktični del magistrske naloge smo izvedli pri otrocih, starih 2-4 let v obdobju dveh let (šolsko leto 2013/2014 in 2014/2015), iz Vrtca Sonček v Šmartnem ob Paki. Izvedli smo 33 gledaliških uric in s tem otroke seznanili z 48 različnimi gledališko-improvizacijskimi igricami. Z igrami smo želeli spodbuditi otroke h gledališki dejavnosti, razvijati ustvarjalnost in domišljijo posameznega otroka ter izboljšati delovanje skupine otrok kot celote. Na podlagi pridobljenih rezultatov, opažanj in otrokovih odzivov menimo, da nam je to uspelo.
Ključne besede: gledališke urice, gledališko-improvizacijske igre, otrok, vzgojiteljica, otrokov razvoj, ustvarjalnost, domišljija.
Objavljeno: 22.01.2018; Ogledov: 493; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici