51. POUSTVARJANJE LJUDSKEGA IZROČILA PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH V NEKATERIH VRTCIH NA OBMOČJU LJUBLJANSKE IN KRANJSKE REGIJEAna Vodeb, Larisa Rastoder, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vključevanje ljudskega izročila v vzgojno delo v vrtcu in zavedanje njegovega pomena. V teoretičnem delu je podrobneje opisano ljudsko izročilo v povezavi z ljudskim plesom, pesmijo, glasbili ter prazniki in praznovanji. V empiričnem delu je predstavljeno, kako se vzgojitelji zavedajo pomena negovanja slovenske kulturne dediščine in kako jo vključujejo v svoje vzgojno delo, ter kateri vrtci na območju Ljubljane in Kranja, ki so bili zajeti v raziskavo, so bolj dejavni pri ohranjanju ljudskega izročila.
Rezultati so pokazali, da vsi vzgojitelji v svoje vzgojno delo vključujejo ljudsko izročilo. Razlika je vidna v količini in vsebini izročila. V ljubljanskih vrtcih so vzgojitelji samo za nekaj odstotkov bolj dejavni, pri vsebini ljudskega izročila pa je največja razlika pri vključevanju ljudskega plesa in glasbil. Vzgojitelji ljubljanskih vrtcev so za 20 % bolj dejavni kot kranjski. Ugotovili smo tudi, da starost in stopnja izobrazbe v izbrani populaciji ne vpliva na vključevanje izročila v vzgojni program.
Ključne besede: ljudsko izročilo, predšolski otroci, vzgojno delo, vrtec, vzgojitelji, ljudski ples, ljudska glasbila
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 1669; Prenosov: 250
 Celotno besedilo (697,95 KB) |
52. MNENJE VZGOJITELJEV O VARNOSTI OTROKKsenija Pšeničnik, 2014, diplomsko delo Opis: Otroci so zaradi svoje radovednosti, ranljivosti, hitrega razvoja, raziskovanja in dokazovanja med prijatelji pogosto izpostavljeni poškodbam zaradi različnih vzrokov. Tveganje za poškodbe ni odvisno le od otroka oz. njegove zrelosti ali starosti, temveč je odvisno tudi od okolja, usposobljenosti staršev in vzgojiteljev ter ustreznih varnostnih ukrepov. Pri zagotavljanju varnosti je pomembno, da človek fizično ni ogrožen in da se tudi psihično ne počuti ogroženega. Namen diplomskega dela je bil pridobiti mnenja vzgojiteljev, kako je v vrtcu poskrbljeno za varnost otrok. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo anketiranih 95 vzgojiteljev vrtcev iz Koroške regije v šolskem letu 2013/2014. Iz podatkov je razvidno, da je v vrtcu dobro poskrbljeno za varnost otrok ter da je oprema igralnice in okolica vrtca dobra. V večini primerov prihaja do poškodb v času proste igre na prostem oz. v okolici vrtca. Za nastale poškodbe je največkrat kriv otrok sam, zaradi svoje nerodnosti ali nepazljivosti. Trije najpogostejši zunanji vzroki, ki pripeljejo do nesreče pri otrocih, so preveliko število otrok, neprimerna obuvala ali premajhni prostori. Več kot polovica vprašanih je s »Pravilnikom o varnosti otrok« zelo dobro seznanjena, znanje prve pomoči vzgojiteljic je dobro, le da so včasih v dvomih kako ravnati v primeru poškodb.
Ključne besede: varnost, otroci, poškodbe, vzgojitelji, vrtec
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 1445; Prenosov: 274
Celotno besedilo (481,68 KB) |
53. PRIČAKOVANJA STARŠEV DO VZGOJITELJEVMaja Hazenmali, 2014, diplomsko delo Opis: Družina nekoč se po vlogah razlikuje od družine danes. Pojavile so se spremembe, ki jih pogojujejo družbene razmere. S tem pa so se spremenila tudi pričakovanja staršev do vzgojiteljev. Diplomsko delo sestavlja ta teoretični in empirični del. V prvem delu je predstavljena družini nekoč in danes. Podrobneje so predstavljeni: vloga družine, vplivi družine, vloga otroka v družini, spremembe in vzgoja v družini. Nato je predstavljen vrtec kot institucija nekoč in danes. V nadaljevanju je v teoretičnem delu predstavljeno še sodelovanje s starši in pričakovanja staršev do vzgojiteljev ter vidik kakovosti vrtca. Empirični del je posvečen raziskavi, kjer so rezultati in analiza raziskave o pričakovanjih staršev do vzgojiteljev in kako se pričakovanja odražajo pri delu vzgojiteljev. Vzorec zajema starše, ki imajo svoje otroke vključene v vrtce na Štajerskem. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Pri tem so nas zanimale razlike glede na starost otroka, kraj bivanja in stopnjo izobrazbe starša. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v pričakovanju staršev do vzgojiteljev glede na starost otroka, ne pa na kraj bivanja in stopnjo izobrazbe. To ocenjujemo kot izredno pozitivno, saj so pričakovanja odvisna od starosti otroka in ne glede od kraja bivanja in stopnje izobrazbe staršev.
Ključne besede: družina, otrok, pričakovanja, starši, vrtec, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 30.10.2014; Ogledov: 3285; Prenosov: 555
Celotno besedilo (897,76 KB) |
54. ALI JE STROGOST STARŠA IN VZGOJITELJA DOBRA ALI SLABA VRLINA?Anja Urek, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Ali je strogost starša in vzgojitelja dobra ali slaba vrlina smo nekaj besed namenili družini, skupni nalogi staršev in vzgojiteljev ter medsebojnim odnosom in komunikaciji. Vsi te dejavniki so za otroka v predšolskem obdobju zelo pomembni, saj se v tem obdobju in preko teh dejavnikov gradi otrokova osebnost. Dotaknili smo se naslova kako vzpodbujati otrokove dobre lastnosti in pomen nadzorovanja otrok v vzgoji. Na koncu smo nekaj besed namenili še vrlinam in se ustavili pri tistih, ki so v predšolskem obdobju bolj pomembne, pojavne in razumne za otroka.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, zato smo pri raziskovanju uporabili teoretične in empirične metode raziskovanja. V empiričnem delu smo se preko anketnega vprašalnika podrobneje dotaknili pojma strogosti. Preko vprašanj, ki smo jih zastavili staršem in vzgojiteljem, smo dobili odgovore, prišli do določenih ugotovitev in novih spoznanj. Ugotovili smo, da starši in vzgojitelji pri vzgoji otrok uporabljajo različne vzgojne pristope. Nekaj več vprašanj smo namenili strogosti in ugotovili, da je strogost v vzgoji še zmeraj prisotna. Končna spoznanja diplomske naloge so, da je strogost uvrščena med dobro vrlino, vendar s/v kombinacijami z drugimi vzgojnimi pristopi. Strogost je skozi preteklost, do današnjega času izgubila svojo moč in svoj vpliv ter spremenila svoj pomen.
Ključne besede: družina, vrtec, medsebojni odnosi in komunikacija, starši, vzgojitelji, vrline, vzgoja otrok, strogost, vzgojni pristopi.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 2324; Prenosov: 304
Celotno besedilo (993,09 KB) |
55. VLOGA STRAHU ODRASLIH PRI RAZVOJU PLEZALNIH SPRETNOSTI PRI PREDŠOLSKEM OTROKUPolona Antloga, 2013, diplomsko delo Opis: Z diplomskim delom smo želeli na osnovi raziskave proučiti optimalne možnosti za razvoj plezalnih sposobnosti predšolskega otroka in predvsem, kaj ga pri tem omejuje. Ob predpostavki, da je strah pridobljeno čustvo, nas je predvsem zanimalo, v kolikšni meri smo ravno odrasli odgovorni za to, da se osnovni element gibanja – plezanje, pri otrocih razvije tako različno. Eni so spretni plezalci, druge je strah višine, zopet tretji komaj uspejo priplezati na stol. Raziskovalni pristop v prvem delu je bolj teoretične narave (primerjalna ali komparativna metoda, deskriptivna metoda), medtem ko je drugi del namenjen empiričnemu raziskovanju (kavzalno–neeksperimentalna metoda). Pri raziskovanju teoretičnih zakonitosti smo se opirali na študij ter raziskavo dela, dosegljive primarne in sekundarne vire objavljenih del naših in tujih avtorjev. Raziskavo smo izvedli s pomočjo vprašalnikov za starše in vzgojitelje v vrtcu in na podlagi dobljenih rezultatov ugotovili, da odrasli nimajo negativnih izkušenj pri plezanju, je pa pri več kot polovici staršev dejansko prisoten strah pred višino. Razlog za strah vzgojiteljev pri plezanju otrok je v njihovi splošni zaskrbljenosti in odgovornosti za varnost otrok, razveseljiva pa je predvsem ugotovitev, da imajo vsi otroci, ne glede na to, ali živijo v mestu ali na vasi, enako spontanih možnosti za razvijanje plezalnih sposobnosti.
Ključne besede: plezanje, starši, vzgojitelji, poškodbe, predšolski otrok, strah, strah pred višino
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 2002; Prenosov: 191
Celotno besedilo (746,58 KB) |
56. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA V VRTCULaura Kreslin, 2013, diplomsko delo Opis: Vzgoja otrok vsebuje številne mejnike, dileme, stiske in tudi razvojne težave, ki jih je po mnenju strokovnjakov najbolje reševati v otrokovem najzgodnejšem obdobju. Tako je v diplomskem delu predstavljena šolska svetovalna služba v vrtcu, ki se je v zadnjem času strokovno razvila in napredovala, po kurikularni prenovi vrtcev pa se je tudi vse bolj uveljavila. Tako smo v teoretičnem delu na podlagi literature predstavili vlogo svetovalne službe v vrtcu, njene naloge, cilje in posebnosti razvojnega svetovanja. Sledi predstavitev sodelovalnega dela v sodelovanju z vzgojitelji, vodstvom šole, starši in zunanjimi institucijami, ko so le-te potrebne. V empiričnem deli smo raziskovali, kakšna je stopnja poznavanja dela svetovalnega delavca, kakšna so stališča vzgojiteljev glede obstoječega dela svetovalne službe na različnih področjih dela ter katere so tiste ovire, ki onemogočajo uspešno sodelovanje glede na status vrtca in delovno dobo vzgojiteljev. Z rezultati smo pokazali obstoj razlik med obstoječim delom svetovalnega delavca in pričakovanji vzgojiteljev glede slednjega.
Ključne besede: svetovalno delo, vrtci, svetovalni delavci, sodelovanje med vzgojitelji in svetovalnimi delavci, področja dela svetovalne službe, ovire pri sodelovanju, starši, predšolsko obdobje.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 4522; Prenosov: 972
Celotno besedilo (1,59 MB) |
57. Stres zaposlenih v specifični vzgojno izobraževalni ustanovi : diplomsko delo univerzitetnega študijaPetra Kramolc, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje stres zaposlenih v specifični vzgojno izobraževalni ustanovi. Razdeljena je na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so podrobno predstavljene različne definicije stresa, biologija stresa, vrste stresa, stresorji, simptomi stresa in obvladovanje le tega. S pomočjo strokovne literature sem opisala otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, kaj so vzroki za nastanek teh motenj in kaj so cilji dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V nadaljevanju sem predstavila tudi specifični vzgojno izobraževalni zavod, kjer se ukvarjajo z otroki in mladostniki v času šolanja, ki imajo težave pri odraščanju in prilagajanju na socialno okolje, doma pa nimajo ustreznih pogojev za življenje, in z otroki, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje.
V empiričnem delu so prikazani rezultati anketnega vprašalnika, s pomočjo katerega sem želela potrditi ali ovreči domneve. Postavila sem pet domnev, tri domneve sem potrdila in dve domnevi ovrgla, in sicer: domneve delo učitelja in vzgojitelja je stresno, učiteljem in vzgojiteljem za premagovanje stresne situacije najbolj pomaga športna aktivnost in stres na delovnem mestu vpliva na zasebno življenje smo potrdili, domnevi: učitelji se lažje soočajo s stresom na delovnem mestu kot vzgojitelji in učitelji in vzgojitelji, ki se udeležujejo vsaj treh aktivnosti vodenih s strani zavoda, stres doživljajo manj pogosto pa sem ovrgla.
Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, vzgojni zavodi, zaposleni, učitelji, vzgojitelji, stres, stresorji, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.05.2013; Ogledov: 2596; Prenosov: 235
Celotno besedilo (687,77 KB) |
58. KOMUNIKACIJA V PROCESU ORGANIZACIJE IN IZPELJAVE ZDRAVSTVENIH KOLONIJMateja Klemenčič, 2013, diplomsko delo Opis: V naši diplomski nalogi smo raziskali in predstavili projekt organizacije ter izpeljave zdravstvenih kolonij za otroke, ki jih organizira podjetje Pinesta d.o.o. iz Kranja. Osredotočili smo se na komunikacijo organizatorja – Pineste d.o.o. – s pedagoškim vodstvom, z vzgojitelji in medicinskim vodstvom ter s starši. Skozi podroben opis projekta smo želeli ugotoviti, kako poteka komunikacija med njimi, kaj je dobro in kaj bi bilo potrebno še izboljšati. Pomagali smo si z opazovanjem pri delu v podjetju ter s povratnimi informacijami, ki smo jih na krajših razgovorih pridobili od pedagoških vodij, zdravnikov, medicinskih sester ter nekaterih staršev otrok.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in raziskovalnega. V raziskovalnem je podrobno opisan projekt, ki je razdeljen še na promocijski ter organizacijski del.
V teoretičnem delu smo s pomočjo izbrane literature opredelili temeljne pojme komunikacije, komunikacije v promociji ter komunikacije v povezavi z organizacijo. Tako smo opisali načine komunikacije, dejavnike in tehnike komunikacije ter pomen povratnih informacij.
V raziskovalnem delu smo podrobno opisali projekt zdravstvenih kolonij. Opredelili smo namen in cilje diplomske naloge ter odgovorili na zastavljena vprašanja. Odgovore smo dobili s pomočjo razgovorov.
Skozi organizacijo projekta smo ugotovili, da podjetje komunikaciji z mediji in sporočanju preko njih ne namenja nobene pozornosti. Predlagali smo jim oglaševanje preko medijev (televizije, radia, časopisov). V samem organizacijskem delu je komunikacija s strani Pineste d.o.o. kot organizatorja stekla tekoče, vedno so bili na razpolago za reševanje konfliktov, preprečevanje motenj in podajanje informacij. Opazili smo veliko težav s povratno in korektno komunikacijo s strani pedagoških vodij in nekaterih vzgojiteljev. Naj omenimo še prepočasno obveščanje otrok o vpisu v zdravstvene kolonije s strani osnovnih šol in socialnih delavk na šolah in CSD-jih. Pinesti d.o.o. smo predlagali več direktne komunikacije s šolami in socialnimi delavkami. Svetovali smo jim tudi več medsebojne komunikacije med pedagoškimi vodji in zdravniki. Glede vzgojiteljev bi jim svetovali več komunikacije z novimi kandidati in tudi razgovor z zdravnikom. Ugotovili smo, da je komunikacija v tako velikem projektu in pri takem številu ljudi bistvenega pomena za uspešno izpeljavo zdravstvenih kolonij. Seveda pa se bo Pinesta d.o.o. tudi morala prilagoditi trgu in pričeti oglaševati zdravstvene kolonije v medijih.
Ključne besede: komunikacija, organizacija, Pinesta d.o.o., vzgojitelji, zdravstvene kolonije
Objavljeno v DKUM: 13.05.2013; Ogledov: 1491; Prenosov: 111
Celotno besedilo (685,22 KB) |
59. INTERES PREDŠOLSKIH OTROK DO GLASBENIH DEJAVNOSTIValentina Gjura, 2012, diplomsko delo Opis: Interes je pomemben motivacijski pobudnik za glasbene dejavnosti. Vzgojitelji so tisti, ki se veliko krat srečajo z otroki, ki imajo različno razvite interese za glasbo. S pomočjo drugih dejavnikov (družinsko okolje, sovrstniki, širše okolje ter glasbene izkušnje) lahko vplivajo na oblikovanje interesa do glasbenih dejavnosti ter celostno rast.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je interes predšolskih otrok do glasbenih dejavnostih oziroma v kateri glasbeni dejavnosti najraje sodelujejo. Poleg tega nas je zanimalo, ali obstajajo kakšne razlike v interesu do glasbenih dejavnosti glede na spol in starost. Naša raziskava je vključevala 21 otrok iz drugega starostnega obdobja.
Ugotovili smo, da otroci izražajo velik interes do glasbenih dejavnosti. Po mnenju otrok so najbolj priljubljene glasbene dejavnosti igranje na instrumente, petje pesmi ter poslušanje glasbe.
Rezultati naše raziskave kažejo, da so z najvišjo stopnjo interesa bile ocenjene naslednje glasbene dejavnosti: petje pesmi, igranje na instrumente ter glasbeno-didaktične igre. Rezultati tudi kažejo, da otroci najmanj interesa izražajo do glasbene dejavnosti ustvarjanja.
Ključne besede: Interes, glasba, glasbene dejavnosti, vzgojitelji, predšolski otroci, vplivni dejavniki interesa.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2012; Ogledov: 3387; Prenosov: 342
Celotno besedilo (1,12 MB) |
60. SKRB VZGOJITELJIC ZA SVOJE ZDRAVJEIrena Hodak, 2012, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu so predstavljeni: zdravje, vrste zdravja, dejavniki tveganja, povezani z nezdravim načinom življenja, ter dejavniki, ki vplivajo na življenjski slog, kot so kajenje, način prehranjevanja, telesna aktivnost, uživanje alkohola ter stres. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v marcu 2012 med 50 vzgojitelji, zaposlenimi v vrtcih Rače, Fram, Starše in Maribor-Tezno. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 26 vprašanj. Naš namen je bilo ugotoviti, ali vzgojitelji dovolj skrbijo za svoje zdravje in na kakšen način. Ugotoviti smo želeli tudi, kaj jih najpogosteje privede do stresa in kako se v stresnih situacijah znajdejo. Ugotovitve so pokazale, da se vzgojitelji večinoma pravilno prehranjujejo, a se premalo ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi, čeprav večinoma ne kadijo in ne uživajo alkohola. Žal pa je vprašalnik razkril, da se večina vzgojiteljev zelo pogosto znajde v stresni situaciji.
Ključne besede: Ključne besede: vzgojitelji, življenjski slog, zdravje, dejavniki tveganja.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 1527; Prenosov: 229
Celotno besedilo (871,63 KB) |
