41. Stališča bodočih vzgojiteljic do ustvarjalnostiTina Štemberger, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prvem delu prispevka pišemo o ustvarjalnosti, o dejavnikih, ki vplivajo na ustvarjalnost, ter o ustvarjalnosti v vzgoji in izobraževanju, pri čemer posebej izpostavljamo predšolsko obdobje. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo ugotavljali, kakšna so stališča študentk, bodočih vzgojiteljic, do ustvarjalnosti, do dejavnikov ustvarjalnosti in ustvarjalnosti pri otrocih. Ugotavljamo, da pri bodočih vzgojiteljicah predšolskih otrok prevladuje mnenje, da vsi ljudje niso ustvarjalni, prav tako po njihovem mnenju niso ustvarjalni vsi otroci, imajo pa ustvarjalni otroci v vrtcu veliko možnosti za uresničevanje svojih ustvarjalnih potencialov. Po mnenju anketirank je najpomembnejši dejavnik v razvoju ustvarjalnosti družina.
Ključne besede: vzgojitelji, ustvarjalnost, predšolska vzgoja, predšolski otroci, dejavniki razvoja ustvarjalnosti
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1383; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (683,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. NAČRTOVANJE VZGOJITELJEV V INKLUZIVNEM VRTCUJerneja Lisjak, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Načrtovanje vzgojiteljev v inkluzivnem vrtcu v teoretičnem delu obravnava dejavnike, ki vplivajo na uspešno načrtovanje vzgojiteljev v inkluzivnem vrtcu. Teoretični del zajema natančen opis značilnosti inkluzivnega vrtca ter pomen zgodnje obravnave in odkrivanja otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju PP). Navedene so prednosti vključevanja otrok s PP v redne oddelke vrtca in predstavljena veljavna zakonodaja, s pomočjo katere lahko vzgojitelji kvalitetno načrtujejo. V nalogi je predstavljena vloga strokovnih delavcev pri vključevanju otrok s PP, opisane so skupine otrok s PP ter prilagoditve in pripomočki, ki so potrebni za uspešno inkluzijo otrok s PP v redne vrtce.
Namen empiričnega dela je bil ugotoviti presojo lastne kompetentnosti vzgojiteljev za načrtovanje v inkluzivnem vrtcu, stališče vzgojiteljev v zvezi z vključevanjem otrok s PP, oceno pridobljenega znanja vzgojiteljev za delo z otroki s PP, ali so zagotovljeni ustrezni materialni, prostorski in vsebinski pogoji za načrtovanje v inkluzivnem vrtcu ter kje vzgojitelji poiščejo informacije za načrtovanje v inkluzivnem vrtcu. Statistično so bili kontrolirani vloga izobrazbe, starost in kraj zaposlitve.
Pri raziskovanju sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Na vprašalnik je odgovorilo 271 naključno izbranih vzgojiteljev iz slovenskih vrtcev z različnim številom let delovnih izkušenj.
Rezultati raziskovalnega dela nas opozarjajo, da večina vzgojiteljev nima dovolj znanja za delo z otroki s PP, prav tako ne za načrtovanje dela za otroke s PP. Kljub temu da trenutni študijski program predšolske vzgoje vsebuje predmete, ki obravnavajo problematiko dela z otroki s PP, vzgojitelji v starostni skupini do 30 let v veliki večini menijo, da si tekom študija niso pridobili dovolj znanja za delo z otroki s PP.
Vzgojitelji pripisujejo pomembno vlogo zgodnji obravnavi in čim prejšnji vključitvi otroka s PP v vrtec, saj to koristno vpliva na njegov vsestranski razvoj. Nekoliko manj se strinjajo, da otroku s PP vključitev v redni vrtec koristi, hkrati pa se delno strinjajo, da takemu otroku bolj koristi vključitev v prilagojeni program.
Menijo, da ima vzgojitelj, ki ima v oddelku otroka s PP, več dela kot ostali vzgojitelji. V veliki meri se strinjajo, da je za dodatno strokovno pomoč, materialne pogoje in prostorske pogoje ustrezno poskrbljeno.
Vzgojitelji pri načrtovanju dela z otroki s PP najpogosteje posežejo po strokovni literaturi, ki jo poiščejo v knjižnici, najredkeje pa informacije dobijo na študijskih skupinah.
Rezultati kažejo, da imajo vzgojitelji težave pri načrtovanju ciljev za otroke s PP. Manj kot 10 % jih meni, da za delo s posameznimi skupinami otrok s PP nimajo dovolj znanja za načrtovanje.
Vzgojiteljem največ težav predstavlja načrtovanje dela slabovidne otroke oz. otroke z okvaro vidne funkcije, največ znanja pa imajo za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, dolgotrajno bolnimi otroki in otroki s čustveno-vedenjskimi motnjami.
Vzgojitelji z odgovori na vprašanja sporočajo, da vsaj četrtina nima časa za načrtovanje dela za otroke s PP, hkrati pa jih skoraj polovica meni, da bi načrtovane aktivnosti za otroke s PP lahko uporabili tudi za ostale otroke v skupini.
Večina vzgojiteljev meni, da ima njihov odnos do načrtovanja dela z otroki s PP velik pomen, saj pomembno vpliva na uspešnost vključevanja otrok s PP ter tudi na to, kako jih sprejmejo drugi otroci. Prav tako se večina strinja, da je za uspešno načrtovanje dela pomembno sodelovanje s strokovnjaki in ustanovami.
Ključne besede: vzgojitelji, inkluzija, inkluzivni vrtec, otroci s posebnimi potrebami, načrtovanje.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 3498; Prenosov: 659
Celotno besedilo (1,93 MB) |
43. NAČINI OBVLADOVANJA TRME PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH Z VIDIKA STARŠEV IN VZGOJITELJEVManca Černi, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, katere načine obvladovanja trme pri predšolskih otrocih uporabljajo starši in vzgojitelji. V raziskavo je bilo vključenih 50 staršev in 50 vzgojiteljev iz Zasavskih regij. Za namen raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da se starši največkrat poslužujejo strategije pogovora z otrokom o problemu, vzgojitelji pa metode preusmeritve pozornosti. Vzgojitelji uporabljajo različne strategije glede na starostno skupino otrok. Pri mlajših najpogosteje uporabljajo strategijo preusmeritve pozornosti, pri starejših pa strategijo pogovora o problemu. Ugotovitve kažejo, da je trma odvisna tudi od temperamenta, ki prav tako vpliva na uspešnost pri obvladovanju trme. Zelo pomembni so tudi vzgojni pristopi staršev in vzgojiteljev. Nazadnje nas je zanimalo, kdo je bolj uspešen pri soočanju s trmo, so to vzgojitelji ali starši. Glede na rezultate smo ugotovili, da so bolj uspešni straši, smo pa pri tem upoštevali še rezultate čustvenih odzivov staršev na otroka, ki so pokazali, da se starši zelo čustveno odzivajo tako na pozitivne kot negativen reakcije.
Ključne besede: obvladovanje trme, predšolski otroci, vzgojitelji, starši
Objavljeno v DKUM: 06.10.2015; Ogledov: 1958; Prenosov: 349
Celotno besedilo (775,08 KB) |
44. INTERES PREDŠOLSKIH OTROK DO POSLUŠANJA GLASBEMartina Zajc, 2015, diplomsko delo Opis: Poslušanje glasbe vpliva na otrokov glasbeni, estetski, moralni, telesni in duševni razvoj.
V diplomski nalogi z naslovom Interes predšolskih otrok do poslušanja glasbe smo v empiričnem delu opravili raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, kakšen interes imajo predšolski otroci do različnih zvrsti glasbe. Poleg tega nas je zanimalo, kakšno glasbo ponujajo vzgojitelji otrokom v vrtcu in koliko časa posvetijo poslušanju glasbe.
Ugotovili smo, da imajo otroci velik interes do poslušanja različnih glasbenih zvrsti. Najraje poslušajo narodno-zabavno glasbo in zabavno glasbo, manj pa ljudsko in klasično glasbo. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da vzgojitelji v vrtcu največkrat načrtujejo poslušanje otroških pesmi in redko druge zvrsti glasbe.
Ključne besede: interes, poslušanje glasbe, glasbene zvrsti, predšolski otroci, vzgojitelji, načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 2539; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1004,02 KB) |
45. POMANJKANJE GIBANJA OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJUMojca Pajek, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomanjkanje gibanja otrok v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje, gibalno aktivnost kot dejavnik otrokovega celostnega razvoja in pomanjkanje gibanja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 100 staršev in 60 vzgojiteljev. Želeli smo ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za otrokovo gibalno/športno neaktivnost, ugotoviti, ali gibalna/športna neaktivnost staršev vpliva na neaktivnost otrok in ali se kažejo razlike v gibalni/športni neaktivnosti otrok v mestu in na podeželju. Ugotovili smo: pomanjkanje opremljenosti vrtcev s športnimi pripomočki in rekviziti ne ovira izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti; odsotnost staršev zaradi službenih obveznosti ne vpliva na otrokovo gibalno/športno aktivnost v prostem času; gibalna/športna neaktivnost staršev ne vpliva na gibalno/športno neaktivnost otrok; med mestnimi in podeželskimi otroki so zelo male razlike v pogostosti ukvarjanja z gibalnimi/športnimi aktivnostmi v prostem času.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, pomanjkanje gibanja, vzgojitelji, starši, okolje bivanja, kraj vrtca.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 3577; Prenosov: 809
Celotno besedilo (789,22 KB) |
46. |
47. Izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrokJurka Lepičnik-Vodopivec, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Članek obravnava izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok v teoriji in praksi s poudarkom na značilnostih nekaterih zgodovinskih modelov profesionalnega izobraževanja, zlasti reflektivnega modela, ki poudarja vlogo in pomen praktične izkušnje. Pedagoško prakso obravnava kot del profesionalnega izobraževanja bodočih vzgojiteljev, kjer gre za učenje s pomočjo konkretnih izkušenj in refleksije lastne prakse.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, vzgojitelji, pedagoška praksa, profesionalno izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2252; Prenosov: 223
Celotno besedilo (112,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
48. Vzgoja za trajnostni razvoj v praksi vrtcevJurka Lepičnik-Vodopivec, Jasna Tominc, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: S trajnostnim razvojem se danes srečujemo na vseh področjih našega življenja. V prvem delu prispevka predstavljamo namen in temeljne cilje vzgoje za trajnostni razvoj, ki so jih opredelile pristojne mednarodne organizacije in sprejele ustrezne nacionalne institucije v naši državi. V drugem delu predstavljamo mnenja vzgojiteljev o uresničevanju vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcih in vpetost le-te v prakso vrtcev. Pridobljena empirična spoznanja kažejo, da večina vzgojiteljev uresničuje vzgojo za trajnostni razvoj v vrtcu, kjer delajo, in da je le-ta vpeta v prakso vrtcev.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, trajnostni razvoj, otroški vrtci, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1646; Prenosov: 212
Celotno besedilo (95,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
49. Glasbene preference vzgojiteljev in predšolskih otrokOlga Denac, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: V raziskavi, v katero smo vključili vzgojitelje predšolskih otrok ter od pet do šest let stare otroke, smo ugotavljali interes vzgojiteljev in otrok za glasbene dejavnosti. Ugotovili smo, da vzgojitelji izražajo največji interes za naslednje glasbene dejavnosti: petje pesmi, igranje na inštrumente in poslušanje glasbe. Otroci pa so kot najbolj priljubljene dejavnosti, v katerih bi želeli sodelovati, izbrali gibanje ob glasbi (ples), petje pesmi ter igranje na inštrumente, torej dejavnosti, kjer so lahko aktivni soudeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Domnevamo lahko, da izražanje interesa vzgojiteljev za posamezne glasbene dejavnosti vpliva na pogostost načrtovanja glasbenih dejavnosti in da je interes otrok za glasbo odvisen od izražanja interesa vzgojiteljev za glasbene dejavnosti.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, glasbena vzgoja, vzgojitelji, predšolski otroci, predšolska vzgoja, otroški vrtci
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2629; Prenosov: 311
Celotno besedilo (154,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
50. Razvoj metodoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev : evalvacija vzgoje in izobraževanja v RSJustina Erčulj, Milena Ivanuš-Grmek, Jurka Lepičnik-Vodopivec, Kristijan Musek Lešnik, Iztok Retar, Mojca Sardoč, Tina Vršnik Perše, 2008, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: poklicni razvoj, vzgojitelji, učitelji, ravnatelji
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1978; Prenosov: 150
 Povezava na celotno besedilo |
