41. Izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrokJurka Lepičnik-Vodopivec, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Članek obravnava izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok v teoriji in praksi s poudarkom na značilnostih nekaterih zgodovinskih modelov profesionalnega izobraževanja, zlasti reflektivnega modela, ki poudarja vlogo in pomen praktične izkušnje. Pedagoško prakso obravnava kot del profesionalnega izobraževanja bodočih vzgojiteljev, kjer gre za učenje s pomočjo konkretnih izkušenj in refleksije lastne prakse.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, vzgojitelji, pedagoška praksa, profesionalno izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2252; Prenosov: 212
 Celotno besedilo (112,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. Vzgoja za trajnostni razvoj v praksi vrtcevJurka Lepičnik-Vodopivec, Jasna Tominc, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: S trajnostnim razvojem se danes srečujemo na vseh področjih našega življenja. V prvem delu prispevka predstavljamo namen in temeljne cilje vzgoje za trajnostni razvoj, ki so jih opredelile pristojne mednarodne organizacije in sprejele ustrezne nacionalne institucije v naši državi. V drugem delu predstavljamo mnenja vzgojiteljev o uresničevanju vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcih in vpetost le-te v prakso vrtcev. Pridobljena empirična spoznanja kažejo, da večina vzgojiteljev uresničuje vzgojo za trajnostni razvoj v vrtcu, kjer delajo, in da je le-ta vpeta v prakso vrtcev.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, trajnostni razvoj, otroški vrtci, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1646; Prenosov: 203
Celotno besedilo (95,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
43. Glasbene preference vzgojiteljev in predšolskih otrokOlga Denac, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: V raziskavi, v katero smo vključili vzgojitelje predšolskih otrok ter od pet do šest let stare otroke, smo ugotavljali interes vzgojiteljev in otrok za glasbene dejavnosti. Ugotovili smo, da vzgojitelji izražajo največji interes za naslednje glasbene dejavnosti: petje pesmi, igranje na inštrumente in poslušanje glasbe. Otroci pa so kot najbolj priljubljene dejavnosti, v katerih bi želeli sodelovati, izbrali gibanje ob glasbi (ples), petje pesmi ter igranje na inštrumente, torej dejavnosti, kjer so lahko aktivni soudeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Domnevamo lahko, da izražanje interesa vzgojiteljev za posamezne glasbene dejavnosti vpliva na pogostost načrtovanja glasbenih dejavnosti in da je interes otrok za glasbo odvisen od izražanja interesa vzgojiteljev za glasbene dejavnosti.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, glasbena vzgoja, vzgojitelji, predšolski otroci, predšolska vzgoja, otroški vrtci
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2629; Prenosov: 307
Celotno besedilo (154,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
44. Razvoj metodoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev : evalvacija vzgoje in izobraževanja v RSJustina Erčulj, Milena Ivanuš-Grmek, Jurka Lepičnik-Vodopivec, Kristijan Musek Lešnik, Iztok Retar, Mojca Sardoč, Tina Vršnik Perše, 2008, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: poklicni razvoj, vzgojitelji, učitelji, ravnatelji
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1978; Prenosov: 139
 Povezava na celotno besedilo |
45. POUSTVARJANJE LJUDSKEGA IZROČILA PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH V NEKATERIH VRTCIH NA OBMOČJU LJUBLJANSKE IN KRANJSKE REGIJEAna Vodeb, Larisa Rastoder, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vključevanje ljudskega izročila v vzgojno delo v vrtcu in zavedanje njegovega pomena. V teoretičnem delu je podrobneje opisano ljudsko izročilo v povezavi z ljudskim plesom, pesmijo, glasbili ter prazniki in praznovanji. V empiričnem delu je predstavljeno, kako se vzgojitelji zavedajo pomena negovanja slovenske kulturne dediščine in kako jo vključujejo v svoje vzgojno delo, ter kateri vrtci na območju Ljubljane in Kranja, ki so bili zajeti v raziskavo, so bolj dejavni pri ohranjanju ljudskega izročila.
Rezultati so pokazali, da vsi vzgojitelji v svoje vzgojno delo vključujejo ljudsko izročilo. Razlika je vidna v količini in vsebini izročila. V ljubljanskih vrtcih so vzgojitelji samo za nekaj odstotkov bolj dejavni, pri vsebini ljudskega izročila pa je največja razlika pri vključevanju ljudskega plesa in glasbil. Vzgojitelji ljubljanskih vrtcev so za 20 % bolj dejavni kot kranjski. Ugotovili smo tudi, da starost in stopnja izobrazbe v izbrani populaciji ne vpliva na vključevanje izročila v vzgojni program.
Ključne besede: ljudsko izročilo, predšolski otroci, vzgojno delo, vrtec, vzgojitelji, ljudski ples, ljudska glasbila
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 1669; Prenosov: 241
Celotno besedilo (697,95 KB) |
46. MNENJE VZGOJITELJEV O VARNOSTI OTROKKsenija Pšeničnik, 2014, diplomsko delo Opis: Otroci so zaradi svoje radovednosti, ranljivosti, hitrega razvoja, raziskovanja in dokazovanja med prijatelji pogosto izpostavljeni poškodbam zaradi različnih vzrokov. Tveganje za poškodbe ni odvisno le od otroka oz. njegove zrelosti ali starosti, temveč je odvisno tudi od okolja, usposobljenosti staršev in vzgojiteljev ter ustreznih varnostnih ukrepov. Pri zagotavljanju varnosti je pomembno, da človek fizično ni ogrožen in da se tudi psihično ne počuti ogroženega. Namen diplomskega dela je bil pridobiti mnenja vzgojiteljev, kako je v vrtcu poskrbljeno za varnost otrok. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo anketiranih 95 vzgojiteljev vrtcev iz Koroške regije v šolskem letu 2013/2014. Iz podatkov je razvidno, da je v vrtcu dobro poskrbljeno za varnost otrok ter da je oprema igralnice in okolica vrtca dobra. V večini primerov prihaja do poškodb v času proste igre na prostem oz. v okolici vrtca. Za nastale poškodbe je največkrat kriv otrok sam, zaradi svoje nerodnosti ali nepazljivosti. Trije najpogostejši zunanji vzroki, ki pripeljejo do nesreče pri otrocih, so preveliko število otrok, neprimerna obuvala ali premajhni prostori. Več kot polovica vprašanih je s »Pravilnikom o varnosti otrok« zelo dobro seznanjena, znanje prve pomoči vzgojiteljic je dobro, le da so včasih v dvomih kako ravnati v primeru poškodb.
Ključne besede: varnost, otroci, poškodbe, vzgojitelji, vrtec
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 1445; Prenosov: 271
Celotno besedilo (481,68 KB) |
47. PRIČAKOVANJA STARŠEV DO VZGOJITELJEVMaja Hazenmali, 2014, diplomsko delo Opis: Družina nekoč se po vlogah razlikuje od družine danes. Pojavile so se spremembe, ki jih pogojujejo družbene razmere. S tem pa so se spremenila tudi pričakovanja staršev do vzgojiteljev. Diplomsko delo sestavlja ta teoretični in empirični del. V prvem delu je predstavljena družini nekoč in danes. Podrobneje so predstavljeni: vloga družine, vplivi družine, vloga otroka v družini, spremembe in vzgoja v družini. Nato je predstavljen vrtec kot institucija nekoč in danes. V nadaljevanju je v teoretičnem delu predstavljeno še sodelovanje s starši in pričakovanja staršev do vzgojiteljev ter vidik kakovosti vrtca. Empirični del je posvečen raziskavi, kjer so rezultati in analiza raziskave o pričakovanjih staršev do vzgojiteljev in kako se pričakovanja odražajo pri delu vzgojiteljev. Vzorec zajema starše, ki imajo svoje otroke vključene v vrtce na Štajerskem. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Pri tem so nas zanimale razlike glede na starost otroka, kraj bivanja in stopnjo izobrazbe starša. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v pričakovanju staršev do vzgojiteljev glede na starost otroka, ne pa na kraj bivanja in stopnjo izobrazbe. To ocenjujemo kot izredno pozitivno, saj so pričakovanja odvisna od starosti otroka in ne glede od kraja bivanja in stopnje izobrazbe staršev.
Ključne besede: družina, otrok, pričakovanja, starši, vrtec, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 30.10.2014; Ogledov: 3285; Prenosov: 543
Celotno besedilo (897,76 KB) |
48. ALI JE STROGOST STARŠA IN VZGOJITELJA DOBRA ALI SLABA VRLINA?Anja Urek, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Ali je strogost starša in vzgojitelja dobra ali slaba vrlina smo nekaj besed namenili družini, skupni nalogi staršev in vzgojiteljev ter medsebojnim odnosom in komunikaciji. Vsi te dejavniki so za otroka v predšolskem obdobju zelo pomembni, saj se v tem obdobju in preko teh dejavnikov gradi otrokova osebnost. Dotaknili smo se naslova kako vzpodbujati otrokove dobre lastnosti in pomen nadzorovanja otrok v vzgoji. Na koncu smo nekaj besed namenili še vrlinam in se ustavili pri tistih, ki so v predšolskem obdobju bolj pomembne, pojavne in razumne za otroka.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, zato smo pri raziskovanju uporabili teoretične in empirične metode raziskovanja. V empiričnem delu smo se preko anketnega vprašalnika podrobneje dotaknili pojma strogosti. Preko vprašanj, ki smo jih zastavili staršem in vzgojiteljem, smo dobili odgovore, prišli do določenih ugotovitev in novih spoznanj. Ugotovili smo, da starši in vzgojitelji pri vzgoji otrok uporabljajo različne vzgojne pristope. Nekaj več vprašanj smo namenili strogosti in ugotovili, da je strogost v vzgoji še zmeraj prisotna. Končna spoznanja diplomske naloge so, da je strogost uvrščena med dobro vrlino, vendar s/v kombinacijami z drugimi vzgojnimi pristopi. Strogost je skozi preteklost, do današnjega času izgubila svojo moč in svoj vpliv ter spremenila svoj pomen.
Ključne besede: družina, vrtec, medsebojni odnosi in komunikacija, starši, vzgojitelji, vrline, vzgoja otrok, strogost, vzgojni pristopi.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 2324; Prenosov: 296
Celotno besedilo (993,09 KB) |
49. VLOGA STRAHU ODRASLIH PRI RAZVOJU PLEZALNIH SPRETNOSTI PRI PREDŠOLSKEM OTROKUPolona Antloga, 2013, diplomsko delo Opis: Z diplomskim delom smo želeli na osnovi raziskave proučiti optimalne možnosti za razvoj plezalnih sposobnosti predšolskega otroka in predvsem, kaj ga pri tem omejuje. Ob predpostavki, da je strah pridobljeno čustvo, nas je predvsem zanimalo, v kolikšni meri smo ravno odrasli odgovorni za to, da se osnovni element gibanja – plezanje, pri otrocih razvije tako različno. Eni so spretni plezalci, druge je strah višine, zopet tretji komaj uspejo priplezati na stol. Raziskovalni pristop v prvem delu je bolj teoretične narave (primerjalna ali komparativna metoda, deskriptivna metoda), medtem ko je drugi del namenjen empiričnemu raziskovanju (kavzalno–neeksperimentalna metoda). Pri raziskovanju teoretičnih zakonitosti smo se opirali na študij ter raziskavo dela, dosegljive primarne in sekundarne vire objavljenih del naših in tujih avtorjev. Raziskavo smo izvedli s pomočjo vprašalnikov za starše in vzgojitelje v vrtcu in na podlagi dobljenih rezultatov ugotovili, da odrasli nimajo negativnih izkušenj pri plezanju, je pa pri več kot polovici staršev dejansko prisoten strah pred višino. Razlog za strah vzgojiteljev pri plezanju otrok je v njihovi splošni zaskrbljenosti in odgovornosti za varnost otrok, razveseljiva pa je predvsem ugotovitev, da imajo vsi otroci, ne glede na to, ali živijo v mestu ali na vasi, enako spontanih možnosti za razvijanje plezalnih sposobnosti.
Ključne besede: plezanje, starši, vzgojitelji, poškodbe, predšolski otrok, strah, strah pred višino
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 2002; Prenosov: 178
Celotno besedilo (746,58 KB) |
50. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA V VRTCULaura Kreslin, 2013, diplomsko delo Opis: Vzgoja otrok vsebuje številne mejnike, dileme, stiske in tudi razvojne težave, ki jih je po mnenju strokovnjakov najbolje reševati v otrokovem najzgodnejšem obdobju. Tako je v diplomskem delu predstavljena šolska svetovalna služba v vrtcu, ki se je v zadnjem času strokovno razvila in napredovala, po kurikularni prenovi vrtcev pa se je tudi vse bolj uveljavila. Tako smo v teoretičnem delu na podlagi literature predstavili vlogo svetovalne službe v vrtcu, njene naloge, cilje in posebnosti razvojnega svetovanja. Sledi predstavitev sodelovalnega dela v sodelovanju z vzgojitelji, vodstvom šole, starši in zunanjimi institucijami, ko so le-te potrebne. V empiričnem deli smo raziskovali, kakšna je stopnja poznavanja dela svetovalnega delavca, kakšna so stališča vzgojiteljev glede obstoječega dela svetovalne službe na različnih področjih dela ter katere so tiste ovire, ki onemogočajo uspešno sodelovanje glede na status vrtca in delovno dobo vzgojiteljev. Z rezultati smo pokazali obstoj razlik med obstoječim delom svetovalnega delavca in pričakovanji vzgojiteljev glede slednjega.
Ključne besede: svetovalno delo, vrtci, svetovalni delavci, sodelovanje med vzgojitelji in svetovalnimi delavci, področja dela svetovalne službe, ovire pri sodelovanju, starši, predšolsko obdobje.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 4522; Prenosov: 942
Celotno besedilo (1,59 MB) |
