31. OBLIKE KAZNOVANJA PREDŠOLSKIH OTROK S STRANI VZGOJITELJEVSabina Novačan, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotovili, na kakšen način vzgojitelji v vrtcu uporabljajo kaznovanje kot vzgojno metodo. V raziskavo je bilo vključenih 100 vzgojiteljev Podravske regije. V ta namen je bil izdelan anketni vprašalnik,s pomočjo katerega smo ugotovili, da vzgojitelji v vrtcu uporabljajo kaznovanje, kot vzgojno metodo, redkeje, kot vzgojno metodo nagrajevanja. Vzgojitelji imajo različna mnenje o kaznovanju, saj so kaznovanje v veliki meri opisali kot neopredeljejo, zato ne moramo sklepati, ali imajo do kaznovanja negativno ali pozitivno stališče. Na podlagi semantičnega difereciala o stališčih kaznovanja pa lahko zaključimo, da vzgojitelji kljub navideznemu prepričanju, da je kazen slaba, kaznovanje vrednotijo kot pozitivno. Čeprav je v anketnem vprašalniku od 100 vzgojiteljev, 10 vzgojiteljev odgovorilo z izjavo, da pri svojem delu kaznovanja sploh ne uporabljajo. Vzgojitelji pri svojem delu ne uporabljajo pretežno verbalne metode kaznovanja, ampak se v večji meri poslužujejo metode prepovedi, odvzema stvari in odvzema priljubljene aktivnosti. Vzgojitelji, ki so zaposleni več let se pri svojem delu z otroki poslužujejo različnih oblik kaznovanja in v večini primerov zagovarjajo kaznovanje. Nanj gledajo kot na koristen vpliv na otroka, medtem ko vzgojitelji z manj let delovnih izkušenj pri svojem delu uporabljajo predvsem kaznovanja v obliki različnih prepovedi.
Ključne besede: kaznovanje, predšolski otroci, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1643; Prenosov: 199
 Celotno besedilo (618,65 KB) |
32. ZDRAV ŽIVLJENSKI SLOG VZGOJITELJICAleksandra Makovecki, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdrav življenjski slog vzgojiteljic v teoretičnem delu predstavlja zdravje, modele zdravja v preteklosti, sodobne modele zdravja, dejavnike, ki vplivajo na zdrav življenjski slog (kajenje, način prehranjevanja, gibalne navade, uživanje alkohola in nedovoljenih drog, stres) in življenjski slog.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je vseboval 28 vprašanj. Razdeljenih je bilo 23 vprašalnikov vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic v vrtcu Mavrica Odranci, vrtcu Črenšovci in v vrtcu Velika Polana. Namen raziskave je bil, da ugotovimo in predstavimo, kako in na kakšen način skrbijo vzgojiteljice za svoje zdravje.
Iz raziskave je razvidno, da vzgojiteljice večinoma skrbijo za svoje zdravje, večinoma ne kadijo in ne pijejo alkohola, se dovolj gibljejo, se ukvarjajo z različnimi športnimi dejavnostmi, občasno se znajdejo v stresni situaciji in se pravilno prehranjujejo. Vzgojiteljice postavljajo svoje zdravje med najvišje vrednote in se zavedajo, kaj je za njihovo zdravje pomembno.
Ključne besede: zdravje, vzgojitelji, dejavniki tveganja, življenjski slog.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 2025; Prenosov: 233
Celotno besedilo (2,00 MB) |
33. PRIMERJAVA MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK 1. RAZREDA V ŠOLSKIH LETIH 2006/2007 IN 2013/2014Andreja Strajn, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Primerjava motoričnih sposobnosti otrok 1. razreda v šolskih letih 2006/2007 in 2013/2014 je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj otroka, motorične sposobnosti in motorične kompetence otrok v starosti pet do sedem let. V empiričnem delu smo s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode ugotavljali razlike v motoričnih sposobnosti na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije, in sicer pri otrocih, ki so 1. razred obiskovali v šolskih letih 2006/2007 in 2013/2014. Za oceno motoričnih sposobnosti smo uporabili pet motoričnih testov. Na testiranju je sodelovalo 34 otrok, ki so 1. razred obiskovali v šolskem letu 2006/2007 (19 deklic in 15 dečkov), in 36 otrok, ki so 1. razred obiskovali v šolskem letu 2013/2014 (13 deklic in 23 dečkov). S pomočjo kvantitativne statistične obdelave pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da med otroki generacije 2006/2007 in otroki generacije 2013/2014, dečki generacije 2006/2007 in dečki generacije 2013/2014 ter deklicami generacije 2006/2007 in deklicami generacije 2013/2014 ni statistično pomembne razlike v motoričnih testih.
Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti, motorične kompetence otrok, vzgojitelji, starši
Objavljeno v DKUM: 04.05.2016; Ogledov: 1440; Prenosov: 132
Celotno besedilo (801,70 KB) |
34. Pričakovanja vzgojiteljev predšolskih otrok, vezana na njihov profesionalni razvojMaja Hmelak, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku želimo osvetliti vzgojiteljev profesionalni razvoj z vidika njegovih strokovnih in osebnih pričakovanj. V prvem delu na kratko predstavljamo sodobne težnje po vse večji profesionalnosti vzgojitelja predšolskih otrok, na kar se navezujejo tudi njegova (vedno večja) lastna pričakovanja. V nadaljevanju se osredotočimo na izsledke empirične raziskave, ki smo jo izvajali na vzorcu 616 slovenskih in hrvaških študentov predšolske vzgoje in vzgojiteljev predšolskih otrok. Tovrstne analize razkrivajo obstoj vrste zanimivih (pričakovanih/nepričakovanih) podobnosti in razlik v pričakovanjih vzgojiteljev predšolskih otrok o njihovem profesionalnem razvoju glede na osebo (vzgojitelj, študent), spol (moški, ženski), status (novinci, uveljavljeni, izkušeni) in državo (Slovenija, Hrvaška).
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, vzgojitelji, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 13625; Prenosov: 253
Celotno besedilo (683,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
35. Stališča bodočih vzgojiteljic do ustvarjalnostiTina Štemberger, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prvem delu prispevka pišemo o ustvarjalnosti, o dejavnikih, ki vplivajo na ustvarjalnost, ter o ustvarjalnosti v vzgoji in izobraževanju, pri čemer posebej izpostavljamo predšolsko obdobje. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo ugotavljali, kakšna so stališča študentk, bodočih vzgojiteljic, do ustvarjalnosti, do dejavnikov ustvarjalnosti in ustvarjalnosti pri otrocih. Ugotavljamo, da pri bodočih vzgojiteljicah predšolskih otrok prevladuje mnenje, da vsi ljudje niso ustvarjalni, prav tako po njihovem mnenju niso ustvarjalni vsi otroci, imajo pa ustvarjalni otroci v vrtcu veliko možnosti za uresničevanje svojih ustvarjalnih potencialov. Po mnenju anketirank je najpomembnejši dejavnik v razvoju ustvarjalnosti družina.
Ključne besede: vzgojitelji, ustvarjalnost, predšolska vzgoja, predšolski otroci, dejavniki razvoja ustvarjalnosti
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1383; Prenosov: 104
Celotno besedilo (683,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
36. NAČRTOVANJE VZGOJITELJEV V INKLUZIVNEM VRTCUJerneja Lisjak, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Načrtovanje vzgojiteljev v inkluzivnem vrtcu v teoretičnem delu obravnava dejavnike, ki vplivajo na uspešno načrtovanje vzgojiteljev v inkluzivnem vrtcu. Teoretični del zajema natančen opis značilnosti inkluzivnega vrtca ter pomen zgodnje obravnave in odkrivanja otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju PP). Navedene so prednosti vključevanja otrok s PP v redne oddelke vrtca in predstavljena veljavna zakonodaja, s pomočjo katere lahko vzgojitelji kvalitetno načrtujejo. V nalogi je predstavljena vloga strokovnih delavcev pri vključevanju otrok s PP, opisane so skupine otrok s PP ter prilagoditve in pripomočki, ki so potrebni za uspešno inkluzijo otrok s PP v redne vrtce.
Namen empiričnega dela je bil ugotoviti presojo lastne kompetentnosti vzgojiteljev za načrtovanje v inkluzivnem vrtcu, stališče vzgojiteljev v zvezi z vključevanjem otrok s PP, oceno pridobljenega znanja vzgojiteljev za delo z otroki s PP, ali so zagotovljeni ustrezni materialni, prostorski in vsebinski pogoji za načrtovanje v inkluzivnem vrtcu ter kje vzgojitelji poiščejo informacije za načrtovanje v inkluzivnem vrtcu. Statistično so bili kontrolirani vloga izobrazbe, starost in kraj zaposlitve.
Pri raziskovanju sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Na vprašalnik je odgovorilo 271 naključno izbranih vzgojiteljev iz slovenskih vrtcev z različnim številom let delovnih izkušenj.
Rezultati raziskovalnega dela nas opozarjajo, da večina vzgojiteljev nima dovolj znanja za delo z otroki s PP, prav tako ne za načrtovanje dela za otroke s PP. Kljub temu da trenutni študijski program predšolske vzgoje vsebuje predmete, ki obravnavajo problematiko dela z otroki s PP, vzgojitelji v starostni skupini do 30 let v veliki večini menijo, da si tekom študija niso pridobili dovolj znanja za delo z otroki s PP.
Vzgojitelji pripisujejo pomembno vlogo zgodnji obravnavi in čim prejšnji vključitvi otroka s PP v vrtec, saj to koristno vpliva na njegov vsestranski razvoj. Nekoliko manj se strinjajo, da otroku s PP vključitev v redni vrtec koristi, hkrati pa se delno strinjajo, da takemu otroku bolj koristi vključitev v prilagojeni program.
Menijo, da ima vzgojitelj, ki ima v oddelku otroka s PP, več dela kot ostali vzgojitelji. V veliki meri se strinjajo, da je za dodatno strokovno pomoč, materialne pogoje in prostorske pogoje ustrezno poskrbljeno.
Vzgojitelji pri načrtovanju dela z otroki s PP najpogosteje posežejo po strokovni literaturi, ki jo poiščejo v knjižnici, najredkeje pa informacije dobijo na študijskih skupinah.
Rezultati kažejo, da imajo vzgojitelji težave pri načrtovanju ciljev za otroke s PP. Manj kot 10 % jih meni, da za delo s posameznimi skupinami otrok s PP nimajo dovolj znanja za načrtovanje.
Vzgojiteljem največ težav predstavlja načrtovanje dela slabovidne otroke oz. otroke z okvaro vidne funkcije, največ znanja pa imajo za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, dolgotrajno bolnimi otroki in otroki s čustveno-vedenjskimi motnjami.
Vzgojitelji z odgovori na vprašanja sporočajo, da vsaj četrtina nima časa za načrtovanje dela za otroke s PP, hkrati pa jih skoraj polovica meni, da bi načrtovane aktivnosti za otroke s PP lahko uporabili tudi za ostale otroke v skupini.
Večina vzgojiteljev meni, da ima njihov odnos do načrtovanja dela z otroki s PP velik pomen, saj pomembno vpliva na uspešnost vključevanja otrok s PP ter tudi na to, kako jih sprejmejo drugi otroci. Prav tako se večina strinja, da je za uspešno načrtovanje dela pomembno sodelovanje s strokovnjaki in ustanovami.
Ključne besede: vzgojitelji, inkluzija, inkluzivni vrtec, otroci s posebnimi potrebami, načrtovanje.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 3498; Prenosov: 646
Celotno besedilo (1,93 MB) |
37. NAČINI OBVLADOVANJA TRME PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH Z VIDIKA STARŠEV IN VZGOJITELJEVManca Černi, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, katere načine obvladovanja trme pri predšolskih otrocih uporabljajo starši in vzgojitelji. V raziskavo je bilo vključenih 50 staršev in 50 vzgojiteljev iz Zasavskih regij. Za namen raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da se starši največkrat poslužujejo strategije pogovora z otrokom o problemu, vzgojitelji pa metode preusmeritve pozornosti. Vzgojitelji uporabljajo različne strategije glede na starostno skupino otrok. Pri mlajših najpogosteje uporabljajo strategijo preusmeritve pozornosti, pri starejših pa strategijo pogovora o problemu. Ugotovitve kažejo, da je trma odvisna tudi od temperamenta, ki prav tako vpliva na uspešnost pri obvladovanju trme. Zelo pomembni so tudi vzgojni pristopi staršev in vzgojiteljev. Nazadnje nas je zanimalo, kdo je bolj uspešen pri soočanju s trmo, so to vzgojitelji ali starši. Glede na rezultate smo ugotovili, da so bolj uspešni straši, smo pa pri tem upoštevali še rezultate čustvenih odzivov staršev na otroka, ki so pokazali, da se starši zelo čustveno odzivajo tako na pozitivne kot negativen reakcije.
Ključne besede: obvladovanje trme, predšolski otroci, vzgojitelji, starši
Objavljeno v DKUM: 06.10.2015; Ogledov: 1958; Prenosov: 332
Celotno besedilo (775,08 KB) |
38. INTERES PREDŠOLSKIH OTROK DO POSLUŠANJA GLASBEMartina Zajc, 2015, diplomsko delo Opis: Poslušanje glasbe vpliva na otrokov glasbeni, estetski, moralni, telesni in duševni razvoj.
V diplomski nalogi z naslovom Interes predšolskih otrok do poslušanja glasbe smo v empiričnem delu opravili raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, kakšen interes imajo predšolski otroci do različnih zvrsti glasbe. Poleg tega nas je zanimalo, kakšno glasbo ponujajo vzgojitelji otrokom v vrtcu in koliko časa posvetijo poslušanju glasbe.
Ugotovili smo, da imajo otroci velik interes do poslušanja različnih glasbenih zvrsti. Najraje poslušajo narodno-zabavno glasbo in zabavno glasbo, manj pa ljudsko in klasično glasbo. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da vzgojitelji v vrtcu največkrat načrtujejo poslušanje otroških pesmi in redko druge zvrsti glasbe.
Ključne besede: interes, poslušanje glasbe, glasbene zvrsti, predšolski otroci, vzgojitelji, načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 2539; Prenosov: 261
Celotno besedilo (1004,02 KB) |
39. POMANJKANJE GIBANJA OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJUMojca Pajek, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomanjkanje gibanja otrok v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje, gibalno aktivnost kot dejavnik otrokovega celostnega razvoja in pomanjkanje gibanja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 100 staršev in 60 vzgojiteljev. Želeli smo ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za otrokovo gibalno/športno neaktivnost, ugotoviti, ali gibalna/športna neaktivnost staršev vpliva na neaktivnost otrok in ali se kažejo razlike v gibalni/športni neaktivnosti otrok v mestu in na podeželju. Ugotovili smo: pomanjkanje opremljenosti vrtcev s športnimi pripomočki in rekviziti ne ovira izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti; odsotnost staršev zaradi službenih obveznosti ne vpliva na otrokovo gibalno/športno aktivnost v prostem času; gibalna/športna neaktivnost staršev ne vpliva na gibalno/športno neaktivnost otrok; med mestnimi in podeželskimi otroki so zelo male razlike v pogostosti ukvarjanja z gibalnimi/športnimi aktivnostmi v prostem času.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, pomanjkanje gibanja, vzgojitelji, starši, okolje bivanja, kraj vrtca.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 3577; Prenosov: 791
Celotno besedilo (789,22 KB) |
40. |
