21. Nekateri vidiki avtoritete in avtonomije vzgojiteljaMetka Steržaj, 2019, diplomsko delo Opis: Osrednja tematika našega diplomskega dela je bilo preučevanje sprememb v določenih starostnih skupinah vzgojiteljic (tistih, ki so zaposlene več kot 30 let, in tistih, ki so zaposlene manj kot 5 let) na področjih avtonomije, avtoritete ter sodelovanja s starši. Ugotavljali smo torej, ali so starejše vzgojiteljice občutile spremembe po uvedbi kurikuluma, kakšne pritiske s strani formalnih predpisov občutita obe starostni skupini pri načrtovanju dejavnosti, koliko vzgojiteljice pripomorejo k strokovnemu timu oz. koliko se upoštevajo njihovi predlogi, pripombe in pritožbe. Zanimala nas je tudi razlika v občutenju stresa pri obeh starostnih skupinah.
V prvem, teoretičnem delu smo se posvetili predvsem pojmovanju oz. definiranju avtoritete in avtonomije, pri čemer smo zajeli tudi njune posamezne vrste in stopnje, se poglobili v odnos med avtonomijo in odgovornostjo ter formalnimi določili. Zanimala nas je tudi preteklost tako na področju avtonomije kot na področju avtoritete ter primeri dobre prakse za obe področji.
Empirični del smo posvetili analizi rezultatov raziskave. S pomočjo anketnega vprašalnika smo na vzorcu 105 vzgojiteljev in vzgojiteljic izvedli raziskavo na območju osrednje Slovenije (Kamnik, Ljubljana, Polhov Gradec, Trzin, Domžale ...) ter jih s pomočjo programa SPSS, ki je namenjen statistični obdelavi, ustrezno interpretirali.
Ključne besede: avtonomija, avtoriteta, vzgojitelji, strokovni tim, stres, formalni predpisi, kurikulum za vrtce, sodelovanje s starši, komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 11976; Prenosov: 315
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
22. Vloga vzgojitelja v življenju otroka/mladostnika v Mladinskem domu MariborAnja Mlakar, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšna je vloga vzgojitelja v življenju otroka oziroma mladostnika v Mladinskem domu Maribor. V teoretičnem delu opisujemo vzgojne ustanove, otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter mladinske domove. Posebno pozornost smo namenili Mladinskemu domu Maribor in različnim vlogam vzgojitelja v življenju otroka in mladostnika v mladinskem domu. V empiričnem delu je sodelovalo 80 otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor, 36 fantov in 44 deklet, starih od 9 do 21 let. Proučevali smo, kako se otroci in mladostniki počutijo v mladinskem domu, kako vidijo vzgojitelja in kakšno vlogo predstavlja v njihovem življenju. Ugotovitve smo preučili glede na spol, starost in dolžino bivanja otrok in mladostnikov v Mladinskem domu Maribor. Ugotovili smo, da je večina otrok in mladostnikov mnenja, da imajo dobre odnose z vzgojitelji in njihovimi matičnimi vzgojitelji. Vzgojiteljem v največji meri pripisujejo vlogo zaupnika, tisti, ki v mladinskem domu bivajo dlje časa, pa so pogosteje vzgojitelje označili tudi kot nadomestno družino. Prav tako smo ugotovili, da otroci in mladostniki vzgojiteljem veliko vlogo pripisujejo pri reševanju institucionalnega nasilja in pri vzpodbujanju samostojnosti. Ugotovili smo tudi, da je ena izmed pomembnejših vlog vzgojitelja biti učitelj otrokom in mladostnikom v Mladinskem domu Maribor.
Ključne besede: otroci/mladostniki, vzgojitelji, Mladinski dom Maribor, čustvene motnje, vedenjske motnje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1757; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,22 MB) |
23. Pomen vzpodbujanja samostojnosti pri predšolskem otroku s strani odraslegaMaja Jovanić, 2019, diplomsko delo Opis: Samostojnost otroka je dejavnost, pri kateri moramo biti potrpežljivi in vztrajni. Otrok se mora počutiti varno, kar je tudi osnovna potreba pri spodbujanju otrok k samostojnosti. Starši in ostali odrasli v otrokovem življenju se velikokrat ne zavedajo, da velikokrat s tem, da otroku pomagajo, storijo več škode kot koristi. Otrok sam pokaže, kdaj je pripravljen nekaj storiti sam. Odrasli imamo pomembno vlogo, v kateri moramo oceniti, kdaj je otrok dovolj star in sposoben, da nekaj stori sam. Takrat moramo odrasli to dopustiti in otroka spodbujati, nikakor pa tega ne naredimo namesto njega.
V raziskavi želimo ugotoviti kakšne vrste odnosa imajo starši in vzgojitelji pri spodbujanju otrok k samostojnosti. . Namen naše raziskave je bilo raziskati kako starši in vzgojitelji dopuščajo otrokom samostojnost, ali jih pri tem spodbujajo ter razlike v samostojnosti glede na spol in starost otrok. Naš raziskovalni vzorec je vključeval 98 otrok, starih od 3 pa do 7 leta, v vrtcu. V raziskavi smo ugotovili, da deklice pričnejo prej uporabljati pribor kot dečki, da slednji potrebujejo tudi več spodbujanja pri obisku stranišča ter pospravljanju miz. Naša raziskava je prav tako pokazala, da deklice hitreje postanejo samostojne pri dejavnostih, le od odraslih je odvisno koliko samostojnosti jim pustimo.
Ključne besede: samostojnost otroka, spodbujanje otroka, starši in vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 08.11.2019; Ogledov: 2087; Prenosov: 296
Celotno besedilo (1,37 MB) |
24. Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobjuPolona Kangler, 2018, diplomsko delo Opis: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Ključne besede: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 2379; Prenosov: 446
Celotno besedilo (1,27 MB) |
25. Dobre prakse in izzivi medkulturne vzgoje v predšolskem obdobjuSumedija Agić, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali kompetence vzgojiteljev za delo z otroki priseljenci. V teoretičnem delu smo predstavili pomen in pomembnost medkulturne vzgoje za predšolske otroke, vlogo vzgojitelja in njegovih kompetenc ter njegov vpliv na predšolskega otroka. V empiričnem delu smo ugotavljali kompetentnost strokovnih delavcev pri vključevanju otrok priseljencev (N = 491), in sicer glede na starost, delovno mesto, izobrazbo, spol in delovne izkušnje. Razlik glede na spol ni, pojavljajo pa se razlike glede na delovno mesto, pri čemer se kot najkompetentnejši kažejo svetovalni delavci. Prav tako se kažejo razlike glede na izobrazbo – raziskava je namreč pokazala, da strokovni delavci z univerzitetno izobrazbo najpogosteje uporabljajo posebne metode za delo s priseljenci, sledijo jim zaposleni z višjo ali visokošolsko izobrazbo, najmanj pogosto pa jih uporabljajo zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Ugotovili smo tudi, da so najkompetentnejši strokovni delavci s 16 ali več let delovne dobe. Rezultati pri razlikah glede na kraj vrtca so pokazali, da se v mestnih vrtcih uporablja manj individualiziranih programov, na vasi pa manj posebnih metod za delo z otroki priseljenci. Na podlagi tega sklepamo, da so kompetence vzgojiteljev pri delu z otroki priseljenci precej neenotne, zlasti na šibkejših področjih, npr. znanje o posebnih metodah, uporaba teh metod, izdelava individualiziranih programov, poznavanje družinskih okoliščin in spodbujanje dvojezičnosti preko slikanic, napisov, otroške literature. Hkrati pa imajo strokovni delavci pretežno pozitivna stališča do dela z otroki priseljenci, razvijanja strpnosti, sprejemanja drugih kultur, prilagoditev in vključevanja otrok priseljencev v dejavnosti, kar je dober temelj za razvoj medkulturne vzgoje ter uspešne inkluzije otrok priseljencev v sistem predšolske vzgoje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci priseljenci, medkulturna vzgoja, kompetence, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1742; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,21 MB) |
26. Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa otrok s posebnimi potrebamiMaša Draksler, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualnega programa otrok s posebnimi potrebami, v teoretičnem delu posega v inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usmerjeno predvsem v vrtce. Pozornost smo posvetili tudi zakonom, ki se dotikajo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. Natančno smo predstavili individualiziran program in njegovo oblikovanje, vsebino in namen. Empirični del magistrske naloge smo vsebinsko opredelili z namenom, raziskovalnimi vprašanji in s hipotezami ter s spremenljivkami. V metodološki opredelitvi smo določili raziskovalne metode, vzorec ter postopke zbiranja in obdelave podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimne ankete med vzgojitelji/cami. Tako smo raziskali stališča vzgojiteljev/ic do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca; pripravljenost, vključenost in odgovornost vzgojiteljev/ic za izvajanje individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Opredelili smo težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji/ce pri izvajanju individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Zanimala nas je tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljev/ic za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami in seveda še temeljno - podpora s strani vrtca in v njem zaposlenega strokovnega osebja vzgojiteljem/icam pri delu s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami. V zadnjem delu magistrske naloge smo predstavili naše ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo anonimnih anket in z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, inkluzivna vzgoja, vrtec, zakoni, individualiziran program, predšolski otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelji/ce.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 2149; Prenosov: 457
Celotno besedilo (1,18 MB) |
27. Kaj poklicni življenjepisi vzgojiteljic odkrivajo o prepletenosti poklica vzgojitelja in ustvarjalnosti?Tina Štemberger, Majda Cencič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Na področju proučevanja ustvarjalnosti se v zadnjem času porajajo dileme v zvezi z metodološkimi vprašanji proučevanja tega pojava. Hkrati je pri proučevanju ustvarjalnosti mogoče zaznati tudi premik od tradicionalnega, psihometričnega pristopa k bolj kvalitativnemu pristopu. K slednjemu sodi tudi t. i. kvalitativna raziskava življenjska zgodovina, ki se na pedagoškem področju usmerja na učitelje in vzgojitelje, na njihov pogled na delo in življenje in je kot taka nekakšna osebna refleksija. V pričujočem prispevku predstavljamo potek in rezultate take raziskave, ki se je usmerila na vzgojiteljice, ki so bile prepoznane kot ustvarjalne, pri tem pa nas je zanimalo, kako vključene vzgojiteljice opredeljujejo in doživljajo prepletenost lastnega poklica in ustvarjalnosti. Na podlagi kvalitativne analize zbranega gradiva predstavljamo nekatere ključne dejavnike ustvarjalne poklicne poti vzgojiteljic.
Ključne besede: življenjska zgodovina, kvalitativna raziskava, ustvarjalnost, življenjepisi, učitelji, vzgojitelji, ustvarjalnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1646; Prenosov: 379
Celotno besedilo (234,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
28. Zadovoljstvo staršev z odnosi in delom vzgojiteljevAndreja Homer, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o zadovoljstvu starševz odnosi in delom vzgojiteljev v vrtcih. Je empirična naloga, pri čemer služijo rezultati kot samoevalvacija za slovenske vrtce in prikazuje splošno zadovoljstvo staršev z vzgojitelji na Slovenskem. V teoriji se nahaja tema, ki je izhodišče za empirični del.
Starši so v sodobnem času vedno bolj podvrženi stresu in tempu današnjega življenja, tako so zaradi službe in natrpanega urnika velikokrat odvisni od vzgojno-izobraževalne ustanove, vrtca. Otroci so v večini vključeni vvrtce v bližini, starši pa se le redkokdaj pozanimajo o različnih programih, ki se izvajajo v njih. Opredeljene so družine in njihove naloge ter vrste vrtcev in naloge teh. Tako starši kot tudi vzgojitelji imajo svoja prepričanja, pričakovanja in zadovoljstva, ki pa bi naj strmela k skupnemu cilju in v dobro otroku. Kakovost, ki se zato določa z zakonom, mora biti strokovno izvedena s strani vzgojno-izobraževalnih ustanov, vključujejo pa naj starše. Sodelovanje je pri izvajanju kakovostnega izobraževanja ključna in pripomore k evalvaciji, oziroma bolje rečeno k samoevalvaciji vrtcev. Vzgojitelj je strokovna in izobražena oseba na tem področju in je v odnosu in sodelovanju z starši tisti, ki vodi kvaliteten odnos.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati povpraševanja staršev, katerih otroci obiskujejo različne vrtce na Slovenskem. Vključene so splošna opažanja staršev pri odnosu vzgojiteljev in drugih delavcev, lastna mnenja o pomembnosti in količini izvajanja določenih dejavnosti, ocena prihoda in odhoda otroka v vrtec in iz vrtca, sodelovanje med starši ter vrtcem, ki je pomemben faktor pri zagotavljanju kakovosti in njihova splošna ocena vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov.
Ključne besede: Družina, evalvacija, komunikacija, pričakovanja, samoevalvacija, sodelovanje, starši, vrtec, vzgojitelji, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1735; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,34 MB) |
29. Pozitivni in negativni vidiki komunikacije v vrtcu in v prvi triadi osnovne šoleUrška Čakš, 2017, diplomsko delo Opis: Razvoj komunikacije se začne že z otrokovim rojstvom in se skozi otrokovo odraščanje tudi spreminja. Stopnje v razvoju otrokove komunikacije se med seboj prepletajo. Komunikacija predstavlja bistven element vzgoje v vseh vzgojno izobraževalnih ustanovah. Prav zaradi tega morajo strokovni delavci v vrtcih in šolah poznati pozitivne vidike komunikacije, saj je to temelj uspešne komunikacije. V empiričnem delu smo preverjali ali obstajajo razlike v uporabi pozitivnih in negativnih vidikov komunikacije med vzgojitelji in učitelji in glede na starost otrok. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med vzgojitelji in učitelji pri pozitivni komunikaciji, in sicer vzgojitelji pogosteje od učiteljev v komunikaciji z otrokom opišejo problem, skupaj z otrokom iščejo rešitev, povedo otroku kako lahko pomaga, ponudijo izbiro, ukrepajo, spodbujajo pridobivanje izkušenj, poimenujejo, opišejo svoja čustva in potrdijo čustva drugega, opisno pohvalijo otroka. Prav tako vzgojitelji pogosteje v komunikaciji vključujejo humor ter zavzeto poslušajo. Obstaja tudi nekaj razlik med vzgojitelji in učitelji pri negativni komunikaciji, čeprav manj kot v pozitivni komunikaciji. Kažejo se predvsem v tem, da vzgojitelji bolj pogosto od učiteljev uporabljajo grožnje, pridige, zastavljajo nejasna vprašanja in ignorirajo otrokova čustva. Razlike glede na starost pri pozitivnih vidikih komunikacije kažejo, da se pri mlajših otrocih (med prvim in tretjim letom ter med četrtim in petim letom) pogosteje uporabljajo pozitivni vidiki komunikacije kot pri starejših (npr. skupno iskanje rešitve problema, povedati otroku kako lahko pomaga, spodbujanje pozitivnih izkušenj, poimenovanje čiste, potrjevanje čustev drugega ipd.). Pri negativnih vidikih pa rezultati kažejo, da se v komunikaciji z otroki med četrtim in petim letom več moralizira ter da se zastavljajo nejasna vprašanja. Rezultati so zanimivi z vidika ozaveščanja vzgojiteljev in učiteljev glede načinov komuniciranja z otroki ter na katerih področjih pozitivne in negativne komunikacije so potrebne izboljšave.
Ključne besede: komunikacija, učitelji, vzgojitelji, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 2002; Prenosov: 294
Celotno besedilo (1,77 MB) |
30. Smrt in razveza v družini predšolskega otroka ter vloga staršev in strokovnih delavcevLucija Embreuš, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preučevali procese, komunikacijo in vire pomoči, ki so povezani z dvema precej pogostima življenjskima stiskama v družini predšolskih otrok, to sta smrt in razveza. Ta tematika je zlasti pomembna iz vidika profesionalne usposobljenosti vzgojiteljev, ki so v dnevnem stiku z otroki in starši, ki preživljajo tovrstne stiske in večkrat ne vedo, kako komunicirati ali reagirati v teh situacijah. Otroci v času žalovanja ali razveze doživljajo zelo različne reakcije. Pri pojavu smrti v družini je potrebno otroku biti v oporo predvsem v procesu žalovanja, razumevanja smrti kot pojava in doživljanju različnih socialnih in emocionalnih reakcij, ki jih otrok ob tem doživlja. Pri razvezi pa otrok potrebuje oporo zlasti iz vidika občutka varnosti, navezanosti na pomembne odrasle, preprečevanja napačnih otrokovih predstav o njegovi krivdi za razvezo ter utrjevanja zaupanja in ljubezni pomembnih odraslih oseb v otrokovem okolju. Izvedli smo raziskavo (N = 160), kjer smo primerjali mnenja strokovnih delavcev in staršev in ugotovili, da so strokovni delavci bolje seznanjeni s procesi, vezanimi na smrt in razvezo, kot starši, čeprav povprečne vrednosti pri obeh skupinah nakazujejo, da se oboji pri komuniciranju z otrokom ne počutijo dovolj kompetentne. Otrokovo stisko za obe situaciji ocenjujejo različno, starši v primeru smrti opažajo več čustvenih obremenitev otroka in več sprememb pri vedenju z vrstniki kot strokovni delavci. V primeru razveze pa starši opažajo več znakov krize zaradi razveze kot strokovni delavci, le-ti pa pogosteje menijo, da otrok ob razvezi ne dojame posledic. Sklenemo lahko, da bi se vsi odrasli, ki predšolskim otrokom predstavljajo pomemben objekt navezanosti in varnosti, morali usposobiti za pomoč otroku v teh situacijah ali vsaj pravočasno poiskati oporo, znanje, informacije, kadar se znajdemo v procesu žalovanja ali razveze.
Ključne besede: razveza, smrt, predšolski otrok, vzgojitelji, predšolska vzgoja, starši
Objavljeno v DKUM: 10.03.2017; Ogledov: 2346; Prenosov: 296
Celotno besedilo (691,43 KB) |
