21. Kaj poklicni življenjepisi vzgojiteljic odkrivajo o prepletenosti poklica vzgojitelja in ustvarjalnosti?Tina Štemberger, Majda Cencič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Na področju proučevanja ustvarjalnosti se v zadnjem času porajajo dileme v zvezi z metodološkimi vprašanji proučevanja tega pojava. Hkrati je pri proučevanju ustvarjalnosti mogoče zaznati tudi premik od tradicionalnega, psihometričnega pristopa k bolj kvalitativnemu pristopu. K slednjemu sodi tudi t. i. kvalitativna raziskava življenjska zgodovina, ki se na pedagoškem področju usmerja na učitelje in vzgojitelje, na njihov pogled na delo in življenje in je kot taka nekakšna osebna refleksija. V pričujočem prispevku predstavljamo potek in rezultate take raziskave, ki se je usmerila na vzgojiteljice, ki so bile prepoznane kot ustvarjalne, pri tem pa nas je zanimalo, kako vključene vzgojiteljice opredeljujejo in doživljajo prepletenost lastnega poklica in ustvarjalnosti. Na podlagi kvalitativne analize zbranega gradiva predstavljamo nekatere ključne dejavnike ustvarjalne poklicne poti vzgojiteljic.
Ključne besede: življenjska zgodovina, kvalitativna raziskava, ustvarjalnost, življenjepisi, učitelji, vzgojitelji, ustvarjalnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1646; Prenosov: 354
 Celotno besedilo (234,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Zadovoljstvo staršev z odnosi in delom vzgojiteljevAndreja Homer, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o zadovoljstvu starševz odnosi in delom vzgojiteljev v vrtcih. Je empirična naloga, pri čemer služijo rezultati kot samoevalvacija za slovenske vrtce in prikazuje splošno zadovoljstvo staršev z vzgojitelji na Slovenskem. V teoriji se nahaja tema, ki je izhodišče za empirični del.
Starši so v sodobnem času vedno bolj podvrženi stresu in tempu današnjega življenja, tako so zaradi službe in natrpanega urnika velikokrat odvisni od vzgojno-izobraževalne ustanove, vrtca. Otroci so v večini vključeni vvrtce v bližini, starši pa se le redkokdaj pozanimajo o različnih programih, ki se izvajajo v njih. Opredeljene so družine in njihove naloge ter vrste vrtcev in naloge teh. Tako starši kot tudi vzgojitelji imajo svoja prepričanja, pričakovanja in zadovoljstva, ki pa bi naj strmela k skupnemu cilju in v dobro otroku. Kakovost, ki se zato določa z zakonom, mora biti strokovno izvedena s strani vzgojno-izobraževalnih ustanov, vključujejo pa naj starše. Sodelovanje je pri izvajanju kakovostnega izobraževanja ključna in pripomore k evalvaciji, oziroma bolje rečeno k samoevalvaciji vrtcev. Vzgojitelj je strokovna in izobražena oseba na tem področju in je v odnosu in sodelovanju z starši tisti, ki vodi kvaliteten odnos.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati povpraševanja staršev, katerih otroci obiskujejo različne vrtce na Slovenskem. Vključene so splošna opažanja staršev pri odnosu vzgojiteljev in drugih delavcev, lastna mnenja o pomembnosti in količini izvajanja določenih dejavnosti, ocena prihoda in odhoda otroka v vrtec in iz vrtca, sodelovanje med starši ter vrtcem, ki je pomemben faktor pri zagotavljanju kakovosti in njihova splošna ocena vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov.
Ključne besede: Družina, evalvacija, komunikacija, pričakovanja, samoevalvacija, sodelovanje, starši, vrtec, vzgojitelji, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1735; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,34 MB) |
23. Pozitivni in negativni vidiki komunikacije v vrtcu in v prvi triadi osnovne šoleUrška Čakš, 2017, diplomsko delo Opis: Razvoj komunikacije se začne že z otrokovim rojstvom in se skozi otrokovo odraščanje tudi spreminja. Stopnje v razvoju otrokove komunikacije se med seboj prepletajo. Komunikacija predstavlja bistven element vzgoje v vseh vzgojno izobraževalnih ustanovah. Prav zaradi tega morajo strokovni delavci v vrtcih in šolah poznati pozitivne vidike komunikacije, saj je to temelj uspešne komunikacije. V empiričnem delu smo preverjali ali obstajajo razlike v uporabi pozitivnih in negativnih vidikov komunikacije med vzgojitelji in učitelji in glede na starost otrok. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med vzgojitelji in učitelji pri pozitivni komunikaciji, in sicer vzgojitelji pogosteje od učiteljev v komunikaciji z otrokom opišejo problem, skupaj z otrokom iščejo rešitev, povedo otroku kako lahko pomaga, ponudijo izbiro, ukrepajo, spodbujajo pridobivanje izkušenj, poimenujejo, opišejo svoja čustva in potrdijo čustva drugega, opisno pohvalijo otroka. Prav tako vzgojitelji pogosteje v komunikaciji vključujejo humor ter zavzeto poslušajo. Obstaja tudi nekaj razlik med vzgojitelji in učitelji pri negativni komunikaciji, čeprav manj kot v pozitivni komunikaciji. Kažejo se predvsem v tem, da vzgojitelji bolj pogosto od učiteljev uporabljajo grožnje, pridige, zastavljajo nejasna vprašanja in ignorirajo otrokova čustva. Razlike glede na starost pri pozitivnih vidikih komunikacije kažejo, da se pri mlajših otrocih (med prvim in tretjim letom ter med četrtim in petim letom) pogosteje uporabljajo pozitivni vidiki komunikacije kot pri starejših (npr. skupno iskanje rešitve problema, povedati otroku kako lahko pomaga, spodbujanje pozitivnih izkušenj, poimenovanje čiste, potrjevanje čustev drugega ipd.). Pri negativnih vidikih pa rezultati kažejo, da se v komunikaciji z otroki med četrtim in petim letom več moralizira ter da se zastavljajo nejasna vprašanja. Rezultati so zanimivi z vidika ozaveščanja vzgojiteljev in učiteljev glede načinov komuniciranja z otroki ter na katerih področjih pozitivne in negativne komunikacije so potrebne izboljšave.
Ključne besede: komunikacija, učitelji, vzgojitelji, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 2002; Prenosov: 277
Celotno besedilo (1,77 MB) |
24. Smrt in razveza v družini predšolskega otroka ter vloga staršev in strokovnih delavcevLucija Embreuš, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preučevali procese, komunikacijo in vire pomoči, ki so povezani z dvema precej pogostima življenjskima stiskama v družini predšolskih otrok, to sta smrt in razveza. Ta tematika je zlasti pomembna iz vidika profesionalne usposobljenosti vzgojiteljev, ki so v dnevnem stiku z otroki in starši, ki preživljajo tovrstne stiske in večkrat ne vedo, kako komunicirati ali reagirati v teh situacijah. Otroci v času žalovanja ali razveze doživljajo zelo različne reakcije. Pri pojavu smrti v družini je potrebno otroku biti v oporo predvsem v procesu žalovanja, razumevanja smrti kot pojava in doživljanju različnih socialnih in emocionalnih reakcij, ki jih otrok ob tem doživlja. Pri razvezi pa otrok potrebuje oporo zlasti iz vidika občutka varnosti, navezanosti na pomembne odrasle, preprečevanja napačnih otrokovih predstav o njegovi krivdi za razvezo ter utrjevanja zaupanja in ljubezni pomembnih odraslih oseb v otrokovem okolju. Izvedli smo raziskavo (N = 160), kjer smo primerjali mnenja strokovnih delavcev in staršev in ugotovili, da so strokovni delavci bolje seznanjeni s procesi, vezanimi na smrt in razvezo, kot starši, čeprav povprečne vrednosti pri obeh skupinah nakazujejo, da se oboji pri komuniciranju z otrokom ne počutijo dovolj kompetentne. Otrokovo stisko za obe situaciji ocenjujejo različno, starši v primeru smrti opažajo več čustvenih obremenitev otroka in več sprememb pri vedenju z vrstniki kot strokovni delavci. V primeru razveze pa starši opažajo več znakov krize zaradi razveze kot strokovni delavci, le-ti pa pogosteje menijo, da otrok ob razvezi ne dojame posledic. Sklenemo lahko, da bi se vsi odrasli, ki predšolskim otrokom predstavljajo pomemben objekt navezanosti in varnosti, morali usposobiti za pomoč otroku v teh situacijah ali vsaj pravočasno poiskati oporo, znanje, informacije, kadar se znajdemo v procesu žalovanja ali razveze.
Ključne besede: razveza, smrt, predšolski otrok, vzgojitelji, predšolska vzgoja, starši
Objavljeno v DKUM: 10.03.2017; Ogledov: 2346; Prenosov: 284
Celotno besedilo (691,43 KB) |
25. Stališča staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobjuKatja Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: Večjezičnost je postala sestavni del učeče se družbe. Pojavile so se spremembe na tujejezičnem področju, ki jih pogojujejo družbene razmere. S tem pa so se spremenila tudi stališča vzgojiteljev in staršev. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu je obravnavan otrokov razvoj. Podrobneje so predstavljeni: področja otrokovega razvoja, vpliv zgodnjega učenja tujega jezika na vsestranski razvoj predšolskega otroka in vloga odraslih pri otrokovem razvoju. Nato sta predstavljena tudi govorni razvoj in njegovi dejavniki. V nadaljevanju so v teoretičnem delu obravnavani še zgodnje učenje tujega jezika in različni vidiki o začetkih učenja tujega jezika. Teoretični del je sklenjen s poglavjem o značilnostih učenja in poučevanja tujega jezika v vrtcih, ki zaobjema evropske smernice, modele poučevanja tujih jezikov, cilje, vlogo vzgojitelja in njegove kompetence ter vlogo staršev. Empirični del je posvečen raziskavi, pri kateri rezultati in njihova analiza temeljijo na stališčih staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobju. Vzorec zajema starše, ki imajo svoje otroke vključene v vrtec po vsej Sloveniji in vzgojitelje v teh vrtcih. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je, da si starši in vzgojitelji z višjo izobrazbo prizadevajo za zgodnejši začetek učenja tujega jezika kot starši in vzgojitelji z nižjo izobrazbo. Oboji ocenjujejo zgodnje učenje tujega jezika kot pomembnega za otrokov celostni razvoj. Slednje se ocenjuje za pozitivno, saj je ob tem ugotovljeno, da starši in vzgojitelji visoko vrednotijo koristi učenja tujega jezika v predšolskem obdobju.
Ključne besede: otrokov razvoj, starši, vrtec, vzgojitelji, zgodnje učenje tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1878; Prenosov: 357
Celotno besedilo (1,54 MB) |
26. DELO Z GLASBENO NADARJENIMI OTROKI V VRTCUMelita Divjak, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Delo z glasbeno nadarjenimi otroki v vrtcu zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu predstavimo nekatere značilnosti glasbenega razvoja predšolskih otrok in s katerimi dejavnostmi ga lahko spodbujamo. V nadaljevanju predstavljamo tudi nekaj standardiziranih testov za ugotavljanje glasbenih sposobnosti in podrobneje opredelimo pojma nadarjenost in glasbena nadarjenost. Navajamo tudi strategije uspešnega prepoznavanja glasbeno nadarjenih in dela z njimi. Ob koncu teoretičnega dela se osredotočimo na kompetence, ki bi jih morali imeti vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, na podlagi formalnega izobraževanja in dodatnega usposabljanja. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil raziskati področje dela z glasbeno nadarjenimi otroki v vrtcih severovzhodne Slovenije (Radenci, Gornja Radgona, Lenart, Ptuj, Maribor). V raziskavi je sodelovalo 187 strokovnih delavcev (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev). Raziskali smo področja spremljanja glasbenega razvoja otrok, usposobljenost strokovnih delavcev za prepoznavanje glasbeno nadarjenih in delo z njimi, strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje na področju glasbe, splošna stališča, ki jih zavzemajo strokovni delavci v vrtcih o glasbeni nadarjenosti in njihove ocene pomembnosti dejavnikov, ki vplivajo na zgodnji razvoj glasbene nadarjenosti. Raziskava je pokazala, da večina vzgojiteljev glasbeni razvoj otrok v skupini spremlja le redko. Pri prepoznavanju glasbeno nadarjenih otrok vzgojitelji nimajo težav. Ne glede na leta delovne dobe ali stopnjo izobrazbe vzgojitelji ocenjujejo, da za delo z glasbeno nadarjenimi nimajo dovolj znanja, jih pa večina vseeno za nadarjene pripravi dodatne aktivnosti. Na ravni vrtcev smo ugotovili, da ti otrokom omogočajo brezplačno vključevanje v obogatitvene programe s področja glasbe, ki jih največkrat izvajajo vzgojitelji sami.
Ključne besede: glasbena nadarjenost, vzgojitelji, predšolski otroci, kompetence vzgojiteljev
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 3095; Prenosov: 284
Celotno besedilo (964,97 KB) |
27. Postavljanje pravil v vrtcih in doslednost pri njihovem uresničevanjuVesna Gračnar, 2016, diplomsko delo Opis: Postavljanje pravil in meja je v predšolski dobi otroka še kako pomembno. Le tako lahko v zadostni meri zadovoljimo njihove in naše potrebe. Teoretični del diplomske naloge obsega vlogo vrtca v vzgoji predšolskega otroka, opredelitev in pomen postavljanja pravil in meja v vzgoji, pomen ustrezne komunikacije ter doslednost v uresničevanju postavljenih pravil in meja. Z raziskavo pa smo v empiričnem delu raziskali, kako in na kakšen način v skupini oblikujejo pravila, ali za uresničevanje le-teh skrbita oba strokovna delavca, ali se otroci zavedajo dogovorjenih pravil in posledic, ali so strokovni delavci zadovoljni z doslednostjo pri njihovem uresničevanju ter ali pri tem obstajajo razlike glede na starostno obdobje skupine, starost strokovnih delavcev in delovno mesto. Vzorec zajema diplomirane vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev iz vrtcev celjske regije. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo značilne razlike pri postavljanju pravil in meja v skupini glede na starostno obdobje in delovno mesto, pri skrbi za upoštevanje pravil ter glede na starostno skupino.
Ključne besede: pravila, vrtec, doslednost, meje, predšolski otrok, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 2461; Prenosov: 324
Celotno besedilo (877,80 KB) |
28. SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU SLOVENSKE KONJICEJanja Žnidarko, 2016, diplomsko delo Opis: V vrtcu ima sodelovanje s starši pomembno vlogo, saj je temelj za otrokov celovit razvoj. Skupno sodelovanje temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. V diplomskem delu smo raziskovali sodelovanje med zaposlenimi in starši na specifičnem primeru.
Diplomsko delo sestavlja teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena družina, vrtec, odnosi med strokovnimi delavci in starši ter komuniciranje s starši.
Empirični del naloge je posvečen raziskavi sodelovanja med zaposlenimi v vrtcu in starši. Vzorec zajema starše, ki imajo svoje otroke vključene v vrtec Slovenske Konjice. Podatke smo obdelali s pomočjo SPSS.
Ugotovili smo, da so starši zadovoljni z odnosom, ki ga imajo z vzgojitelji, da gradijo na medsebojnem zaupanju ter ohranjajo pozitivne in dobre odnose z zaposlenimi v vrtcu.
Ključne besede: starši, otrok, zaupanje, vzgojitelji, pričakovanja, odnosi, vrtec
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 11329; Prenosov: 147
Celotno besedilo (254,56 KB) |
29. Razlike v postavljanju meja v 2. starostnem obdobju med starši in vzgojiteljiAndreja Medved, 2016, diplomsko delo Opis: Postavljanje vzgojnih meja in pravil sta pomembna elementa vzgoje, saj se s pomočjo pravil in meja otroci učijo primernega in odgovornega vedenja doma, v vrtcu in družbi. Meje in pravila je potrebno postavljati preudarno, upoštevaje otrokove sposobnosti in potenciale. S preventivnim delovanjem odraslih lahko dosežemo zdrave odnose z otroki, preprečujemo nepotrebne konflikte in pripomoremo, da bo otrok prevzel primerno odgovornost za svoje izbire glede na starost. V teoretičnem delu so predstavljene tudi težave, ki pri tem nastajajo, disciplinski ukrepi ob neupoštevanju le-teh ter čustveni procesi otrok in odraslih vezanih na vzgojna pravila. V empiričnem delu smo raziskali ali obstajajo razlike v postavljanju meja in pravil v drugem starostnem obdobju med starši in vzgojitelji. Ugotovili smo, da so strokovni delavci v vrtcih bolj zadovoljni pri postavljanju meja kot starši, predvsem so razlike v situacijah, kot so obuvanje in oblačenje, pospravljanje igrač in pri igri z drugimi otroki. Glede ukrepov pri kršenju pravil smo ugotovili, da starši pogosteje uporabljajo bolj stroge ukrepe kot strokovni delavci, npr. povzdignejo glas, določijo kazen, otroka našeškajo, odvzamejo prijetne stvari ipd. Pri oceni doslednosti pa smo ugotovili, da so strokovni delavci bolj dosledni pri udejanjanju pravil, pri udejanjanju ukrepov, kadar otrok ne izpolni zahtev, prav tako so tudi bolj vztrajni pri uveljavljanju pravil. Rezultati odkrivajo pomembne razlike pri vzgoji staršev in strokovnih delavcev, na podlagi katerih bi lahko načrtovali usposabljanje in svetovanje staršem ter strokovnim delavcem.
Ključne besede: vzgojna pravila in meje, predšolska vzgoja, vzgojni stili, starši, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1606; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,04 MB) |
30. VLOGA VZGOJITELJA PRI SPODBUJANJU SOCIALNEGA RAZVOJA OTROK Z VIDIKA TRAJNOSTNEGA RAZVOJAAna Kerznar, 2016, diplomsko delo Opis: Dandanašnji veliko staršev svoje predšolske otroke vključi v vrtec. Bodisi zaradi ritma, v katerega so ujeti medtem ko skušajo preživeti družino, ali pa zgolj zato, ker želijo otroku omogočiti medvrstniško izkušnjo. Tako ima vrtec in strokovni delavci v njem veliko in pomembno vlogo v življenju in dnevu predšolskih otrok. Ne le da so vzgojitelji z otroki večji del dneva, hkrati je to tudi najbolj kakovosten del dneva. Otroci so takrat spočiti in polni energije, kar je velik potencial za delo vzgojitelja.
V diplomski nalogi smo želeli preučiti in z raziskavo opredeliti vlogo vzgojitelja pri spodbujanju socialnega razvoja otrok z vidika trajnostnega razvoja. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta najprej predstavljena vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR), znotraj tega še vloga in pomen ter smernice VITR. V poglavju o socialnem razvoju otroka smo se podrobneje razpisali o pomenu in spodbujanju socialnega razvoja otrok. Sledi poglavje o vlogi vzgojitelja, v njem pa obravnavamo komunikacijo in sodelovanje med vzgojitelji in otroki ter med vzgojitelji in starši. Sledi del o postavljanju mej in pravil ter opredelitev glede reševanja konfliktov. Za konec teoretičnega dela diplomske naloge smo predstavili še metode dela, ki so primerne za spodbujanje socialnega razvoja otrok z vidika trajnostnega razvoja.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o vlogi vzgojitelja pri spodbujanju socialnega razvoja otrok z vidika trajnostnega razvoja. Anketirali smo 100 vzgojiteljev, pomočnikov vzgojitelja in drugih strokovnih delavcev, ki delujejo v skupinah drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, jih analizirali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for the Social Sciences), dobljene rezultate pa predstavili v tabelah. S pomočjo Kruskal-Wallisovega preizkusa razlik smo ugotavljali statistično značilne razlike vpliva vzgojiteljev na socialni razvoj otrok z vidika trajnostnega razvoja, vpliva sodelovanja s starši, vpliva strategije reševanja konfliktov in pristope, ki se jih vzgojitelji pri tem poslužujejo.
Ključne besede: Komunikacija, konstruktivno reševanje konfliktov, otroci, socialni razvoj, sodelovanje, starši, trajnostni razvoj, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1972; Prenosov: 308
Celotno besedilo (692,74 KB) |
