Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Selektivni mutizem (SM) predstavlja za otroka veliko oviro pri učenju, izkazovanju znanja ter vzpostavljanju stikov. Zaradi pomanjkanja znanja in informiranosti pedagoških delavcev o motnji lahko ostane neprepoznan, to pa privede do tega, da otrok v vzgojno-izobraževalnem kontekstu več let ne govori in ne razvije ustreznih socialnih veščin. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je splošna ozaveščenost vzgojiteljev in učiteljev prvega izobraževalnega obdobja o SM, in preveriti, kako njihovo poznavanje motnje napoveduje nadaljnjo uporabo ustreznih strategij za pomoč otrokom s tovrstno motnjo. Hkrati nas je še zanimala povezava med različnimi dejavniki pedagoškega pristopa in uporabo ustreznih strategij. V raziskavi je sodelovalo 426 pedagoških delavcev, od tega 183 vzgojiteljev v vrtcu in 243 učiteljev prvega izobraževalnega obdobja. Udeleženci so poleg demografskih vprašanj in vprašanj, vezanih na SM, izpolnili Prilagojeno lestvico učiteljevega odnosa do inkluzije (TAISA), Vprašalnik delovne zavzetosti – kratka oblika (UWES) ter Vprašalnik uporabe ustreznih strategij za delo z otroki s SM. Rezultate smo analizirali z bivariatno linearno regresijo, t-testi za neodvisne vzorce in Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti. Ugotovili smo, da je SM bolj poznan med vzgojitelji, vendar razlika z učitelji ni bila statistično značilna. Prav tako smo zaključili, da se poznavanje motnje ni izkazalo kot statistično pomembno za napovedovanje uporabe ustreznih strategij. Med miti in prepričanji ter uporabo ustreznih strategij smo ugotovili negativno povezanost, ki je bila statistično pomembna samo na vzorcu učiteljev. V diskusiji smo se osredotočili na razloge za tovrstne zaključke in hkrati v njej navedli glavne pomanjkljivosti, ideje za prihodnje raziskave in uporabno vrednost naše raziskave.
Ključne besede: selektivni mutizem, vzgojitelji in učitelji, inkluzivna naravnanost, miti in prepričanja, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 12; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej opredeljena pojma ustvarjalnosti in glasbene ustvarjalnosti, pri slednji zasledimo tudi faze ustvarjalnega procesa in model ustvarjalnega mišljenja v glasbi. Opredeljena je tudi vloga ustvarjalnosti v Kurikulumu za vrtce. Poleg glasbenih dejavnosti v vrtcu so v ospredju še glasbenoustvarjalne dejavnosti, opredeljena je vloga vzgojitelja pri spodbujanju glasbene ustvarjalnosti v vrtcu ter povezanost glasbene ustvarjalnosti z razvojem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, izvedene na vzorcu 149 vzgojiteljev, s katero se je ugotavljala kvantiteta in kvaliteta načrtovanja glasbenih dejavnosti s poudarkom na ustvarjanju v glasbi in ob njej ter pogostost izražanja interesa otrok do posameznih glasbenih dejavnosti. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da nekatere ustvarjalne glasbene dejavnosti v večji meri izvajajo vzgojitelji 2. starostnega obdobja kot vzgojitelji 1. starostnega obdobja, za nekaj ustvarjalnih glasbenih dejavnosti pa se je izkazalo, da jih izvajajo tako vzgojitelji v 1. starostnem obdobju kot vzgojitelji v 2. starostnem obdobju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno tudi, da otroci najpogosteje izražajo interes za poslušanje glasbe, petje pesmi in gibanje ob glasbi.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, vrtec, vzgojitelji.
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Motivacija vzgojitelja za lasten profesionalni razvoj je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo iz ustrezne strokovne literature, po različnih avtorjih povzeli, kaj je motivacija, kako se deli, teorije motivacije, kaj je vseživljenjsko učenje ter kaj je profesionalni razvoj, njegova načela, faze in vidike. Poglobili smo se tudi v povezavo motivacije in profesionalnega razvoja pri vzgojiteljih ter kako pomembno je vključevati profesionalni razvoj in nova znanja v prakso in delo z otroki. V empiričnem delu smo raziskali, kaj vzgojitelje v slovenskih vrtcih najbolj motivira pri njihovem delu, kako se profesionalno razvijajo, kolikokrat se udeležujejo različnih izobraževanj in drugih strokovnih izpopolnjevanj ter kako je motivacija povezana s samim profesionalnim razvojem vzgojiteljev. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika ter jih nato obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultate smo prikazali s pomočjo tabel, iz katerih smo ugotovili, da se vzgojitelji profesionalno razvijajo in da novo znanje tudi vpeljujejo v svoje delo. Najbolj je bilo to vidno pri vzgojiteljih, ki so notranje motivirani za delo, ki ga opravljajo.
Ključne besede: motivacija, napredovanje, profesionalni razvoj, vseživljenjsko učenje, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 743; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,40 MB)

Opis: Motivacija je zelo pomembna za ukvarjanje s športom in ima velik pomen pri doseganju ciljev, ki si jih zadamo iz športnega vidika. Prav zato je ena od najpogosteje obravnavanih tem na področju športa, saj je motivacija pogoj za to, da se posameznik sploh začne ukvarjati s športno dejavnostjo. Poznamo notranjo in zunanjo obliko motivacije. Pri notranji motivaciji prihaja želja po športnem udejstvovanju iz posameznika samega, ženejo ga neki notranji goni, za zunanjo motivacijo pa je značilno, da pobuda, dražljaj ali pritisk prihajajo nekje od zunaj, velikokrat pa je prisotno tudi nagrajevanje. Gibanje je za otroka zelo pomembno, podobno kot dihanje, hrana in na primer igra. Predvsem je gibanje pomembno v prvih letih otrokovega življenja, ko se hitro razvija na gibalnem, emocionalnem, socializacijskem in kognitivnem nivoju. Otrok gibanje nujno potrebuje vsak dan, saj tako sprošča nakopičeno energijo, se giba, na tak način skrbi za svoje zdravje in dobro fizično počutje, ob gibanju pa spoznava tudi vrtčevske prijatelje in ustvarja ter razvija odnose z njimi. Podobno kot pri igri, ki je, enako kot gibanje, za otroka nujno potrebna. To je zanj najboljši in najlažji način za odkrivanje sveta, saj se otrok s pomočjo igre uči in razvija na najrazličnejših področjih. Za otroka in njegovo ukvarjanje oziroma neukvarjanje s športnimi dejavnostmi so zelo pomembni starši in vzgojitelji, saj so prav oni tisti, ki odločajo o tem, če in koliko se bo otrok gibal. Starši in vzgojitelji, ki visoko cenijo športno udejstvovanje in želijo to pravilno in pozitivno razmišljanje prenesti na otroka, so na dobri poti, da otroku pomagajo, da bo vzljubil šport in se športno udejstvoval, kolikor bo le mogoče. Želimo si, da bi bilo takšnih staršev in vzgojitelj čim več, saj se dobro zavedamo, kako zelo pomemben vpliv ima gibanje na otroka. V diplomski nalogi smo raziskali pomen gibanja za otroka in njegov razvoj na vseh področjih, kakšno vlogo imajo pri tem starši in vzgojitelji, kako pomembna je ob tem za otroka motivacija, kakšen pomen ima za otroka družina in ukvarjanje oziroma neukvarjanje z gibalnimi dejavnostmi v okviru družine, raziskali pa smo tudi, kakšen je dober vzgojitelj in kakšen pomen ima za otroka igra. Upamo, da bo diplomska naloga pomagala kakšnemu staršu doma in vzgojitelju v vrtcu, da uvidi zelo velik pomen gibanja in omogočanja gibalnih dejavnosti za otroka in njegov razvoj na vseh področjih, ob tem pa tudi, kako zelo pomembna je pri tem motivacija, za katero morajo predvsem v prvih letih otrokovega življenja poskrbeti le ti, starši in vzgojitelji.
Ključne besede: otrok, motivacija, športno udejstvovanje, starši, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 730; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Raziskava o učinkovitosti telesnih vaj in meditacije po sistemu Joga v vsakdanjem življenju (Maheshwarananda, 2009) je bila opravljena v Vrtcu Zarja Celje. V teoretičnem delu opredeli in poveže koncepte stresa, čuječnosti, predstavi nekatere telesne vaje (asane), pa tudi raziskave o učinkovitosti joge kot načina za spoprijemanje s stresom. V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna analiza, skupaj z eksperimentom – izvajanjem 12-tedenskega programa Sprostitvene urice z jogo. Raziskava opazuje razlike med skupino vseh vzgojiteljev na začetku eksperimenta ter skupino vzgojiteljev, ki so obiskovali Program. Opazovane so razlike pri različnih vidikih čuječnosti ter zaznani ravni stresa. Raziskava se dotakne tudi vzrokov stresa pri delu z otroki ter uporabljenih tehnik soočanja s stresom. Izmerjena je bila tudi zaznana koristnost Programa pri udeležencih. Pokazalo se je, da so udeleženci Programa imeli višjo povprečno vrednosti pri vseh vidikih čuječnosti (opazovanje, opisovanje, delovanje z zavedanjem, ne-obsojanje in ne-reagiranje). Nasprotno so bile razlike v zaznani ravni stresa zanemarljivo majhne. Udeleženci so prepoznali program kot koristen za lastno obvladovanje stresa in pri delu z otroki.
Ključne besede: obvladovanje stresa, vzgojitelji, čuječnost, joga, meditacija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,35 MB)