SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Anja Balažic, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev predšolskih otrok z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava profil vzgojitelja predšolskih otrok ter dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok med formalnim izobraževanjem, in tiste, ki vplivajo nanj po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih vzgojitelji predšolskih otrok sami izpostavljajo kot pomembne za njihov profesionalni razvoj, kakšen je njihov pogled na položaj vzgojitelja predšolskih otrok danes, kakšen je njihov pogled nase kot na vzgojitelja predšolskih otrok ter kako se v tej vlogi vidijo v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale vzgojiteljice predšolskih otrok z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se večina vzgojiteljic za ta poklic odloča zaradi želje po delu z otroki. Pri nekaterih se ta želja začne razvijati že v otroštvu. V času študija jih izzivajo nova spoznanja stroke. Veliko praktičnega znanja pridobijo v času pripravništva. Poudarjena je vloga dobrega mentorja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na profesionalni razvoj vzgojiteljev, je tudi timsko delo, ki zahteva sodelovanje in usmerjenost k uresničevanju skupnih ciljev. Poudarjen je pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Uspešnost vzgojiteljevega dela v prihodnosti zaznamujejo stalna strokovna izpopolnjevanja na njegovih šibkih in močnih področjih.
Ključne besede: Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2872; Prenosov: 502
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
VLOGA VZGOJITELJA PRI OPISNEM OCENJEVANJU V 1. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Katja Košnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja pri opisnem ocenjevanju v 1. razredu devetletne osnovne šole v teoretičnem delu obravnava preverjanje in opisno ocenjevanje znanja. V sklopu ocenjevanja znanja je namenjenih tudi nekaj besed o portfoliu. V nadaljevanju so predstavljene komunikacija med učiteljem in vzgojiteljem pri ocenjevanju ter vrste komunikacije. Na koncu je poudarjena pomembnost timskega dela med učiteljem in vzgojiteljem, vloga le-teh v timu, ter prednosti in slabosti pri timskem načrtovanju.
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, opisno ocenjevanje, portfolio, komunikacija, timsko delo.
Objavljeno: 11.03.2011; Ogledov: 2340; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
ČUSTVENA INTELIGENTNOST VZGOJITELJIC/VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK
Vanja Fišer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost vzgojiteljic/vzgojiteljev predšolskih otrok. Zanimalo me je, kaj sploh je čustvena inteligentnost, kako se razvija. Dotaknila sem sem se tudi razvoja čustev, tako temeljnih kot kompleksnejših. Poleg tega sem raziskala 13 področij oz. dimenzij čustvene inteligentnosti. Prav tako so me zanimale osebnostne značilnosti vzgojiteljev. Pri empiričnem delu je sodelovalo 80 vzgojiteljic iz štirih različnih slovenskih vrtcev. V vprašalniku, ki sem jim ga prinesla, je bilo 30 postavk iz treh različnih sklopov (zaznavanje lastnih čustev, izražanje lastnih čustev in prepoznavanje čustev pri drugih). Pri obdelavi podatkov sem vprašalnik razdelila na tri dele glede na delovno dobo, saj me je zanimalo ali se stopnja čustvene inteligentnosti glede na delovno dobo zvišuje. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji pri višji delovni dobi bolje zaznavajo in izražajo svoja čustva, malo manj pa prepoznavajo čustva pri drugih.
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, vzgojitelj predšolskih otrok, čustva, merjenje čustvene inteligentnosti.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 2579; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (373,98 KB)

4.
STRES IN IZGOREVANJE PRI POKLICU VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
Nataša Premzl, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga zadeva problem stresa in izgorevanja na delovnem mestu. Razdeljena je na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena teorija stresa, teorija izgorevanja, interakcija med stresom in izgorevanjem ter spoprijemanje in obvladovanje stresa in posledično izgorevanja. V empirični raziskavi magistrske naloge smo se osredotočili na poklic vzgojitelja predšolskih otrok.
Ključne besede: stres, izgorevanje, spoprijemanje in obvladovanje stresa, vzgojitelj predšolskih otrok
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 2493; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (698,71 KB)

5.
PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK
Vanja Žuran, 2014, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba je družba nenehnih sprememb, tako na socialnem, družbenem kot kulturnem področju, ki zahteva od posameznikov in organizacij fleksibilnost in pripravljenost za sprejemanje in prilagajanje. S tem družba jasno izkazuje potrebo po samostojnih, odgovornih, ustvarjalnih, samozavestnih, prilagodljivih in neprestano učečih se strokovnih delavcih na področju vzgoje in izobraževanja (Hmelak, 2012). V magistrskem delu smo proučevali profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo zbrali razmišljanja več avtorjev in si odgovorili na različna vprašanja, povezana z vzgojiteljevim profesionalnim razvojem. Pri tem smo se poglobili v njegovo strokovnost, kompetentnost in avtonomnost in pojasnili, kakšni so vplivi slednjih za profesionalni razvoj vzgojitelja. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev, predstavili njegovo profesionalno pot, kakšna znanja naj obvladuje na tej poti, da bo le-ta uspešna, in kako naj vzpostavlja avtonomni položaj v odnosu do svojega dela. V procesu profesionalizacije gre za prilagoditev vzgojiteljev (Zelena knjiga, 2001) v odnosu do otrok, staršev in drugih udeležencev v procesu vzgoje in izobraževanja, pri čemer je poudarjen pomen njegove profesionalne rasti (Marentič Požarnik, 2000). Vzgojiteljev profesionalni razvoj lahko opredelimo kot proces vseživljenjskega učenja, ki vključuje vzgojiteljevo osebnostno, profesionalno in socialno dimenzijo (Vonta, 2005). V drugem delu bomo predstavili izsledke empirične raziskave o profesionalnem razvoju vzgojiteljev predšolskih otrok in interpretacijo le-teh. Zanimalo nas je, kateri so bili motivi za izbiro študija/poklica vzgojitelj predšolskih otrok, kako se počutijo kompetentne za delo vzgojitelja in kakšna pričakovanja imajo pri svojem delu. Pri tem smo namenili pozornost vzgojiteljem predšolskih otrok z različnim številom delovnih let in stopnjo strokovne izobrazbe in regiji, v kateri so zaposleni. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki vključuje dobro strokovno podkovanost in zrelo obnašanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Vzgojitelji si razvijajo svoje osebnostne kompetence, ki so v tesni zvezi z njihovimi stališči, vrednotami, pričakovanji in samopodobo (Lepičnik Vodopivec, 2005), ob tem pa morajo biti fleksibilni, težiti k strokovni rasti in se zavedati pomena vseživljenjskega učenja za razvoj predšolske dejavnosti tako v ožjem, kot širšem smislu. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev se jim zdi prehojena pot do cilja (procesni pristop) pogosteje pomembnejša, kot sam cilj (Cvetek, 2004).
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalec, profesionalni razvoj, avtonomija, motivacija, osebnostni razvoj, kompetence, pričakovanja, vizija.
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 2945; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
DIDAKTIČNI PRISTOPI PRI DELU S PREDŠOLSKIMI OTROKI
Ksenija Donko, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali, kateri didaktični pristopi so v vrtcu najbolj prepoznavni oziroma katere že uveljavljene didaktične pristope uporabljajo vzgojitelji pri delu s predšolskimi otroki. V teoretičnem delu smo predstavili in zbrali razmišljanja različnih avtorjev, povezanih z didaktičnimi pristopi. Poglobljeno smo razložili in opisali različne didaktične pristope, ki vzgojiteljem pomagajo pri podajanju določenih tem otrokom na različnih področjih dejavnosti. Razložili smo, na kakšen način se učijo predšolski otroci, kakšna je vloga aktivnega učenja, kako pomembna je igra za otrokovo spoznavanje sveta ter kakšno vlogo ima motivacija pri učenju. V empiričnem delu predstavljamo izsledke empirične raziskave o pogostosti uporabe didaktičnih pristopov pri delu s predšolskimi otroki in interpretacijo le-teh. Zanimala nas je pogostost uporabe didaktičnih pristopov glede na starost otrok v oddelku kjer vzgojitelji opravljajo svoje delo ter pogostost uporabe didaktičnih pristopov glede na vzgojiteljevo formalno izobrazbo. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke, zbrane s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali računalniško s pomočjo statističnega programa SPSS. Uporabili smo frekvenčno distribucijo in χ2 preizkus. Ugotovili smo, da se vzgojitelji zavedajo, da didaktični pristopi veliko pripomorejo h kvalitetnemu delu v vrtcu, vendar jih ne znajo poimenovati, saj jih v vrtcih ne imenujejo tako, temveč se v vrtcih uporablja termin učna metoda. Tako metode kot oblike pa se navezujejo na vzgojiteljev cilj, kaj želi z določeno temo doseči. Na pogosto uporabo didaktičnih pristopov po mnenju anketiranih vzgojiteljev vpliva starostno obdobje otrok, kjer vzgojitelji opravljajo svoje delo.
Ključne besede: Didaktični pristopi, vzgojitelj predšolskih otrok, učenje in poučevanje v vrtcu, prvo starostno obdobje, drugo starostno obdobje.
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1531; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
ZAPOSLITEV VZGOJITELJA Z OPRAVLJENIM POKLICNIM TEČAJEM
Andreja Trobiš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Glede na trenutne razmere na trgu dela, ko čedalje več posameznikov dnevno ostane brez zaposlitve ter tako pristane na ZRSZ, marsikdo to situacijo izkoristi za nov začetek na svoji poklicni poti. Z željo, da bi pridobili zaposlitev, se jih tako mnogo odloči za opravljanje poklicnih tečajev, pojavlja pa se tudi čedalje več ustanov, ki nudijo tovrstno izobraževanje. Številni posamezniki, ki so bili prijavljeni na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, so v preteklosti izkoristili možnost, da jim je slednji financiral tovrstno izobraževanje. Kar nekaj se jih je odločilo za opravljanje poklicnega tečaja za pridobitev naziva Vzgojitelj predšolskih otrok. V diplomski nalogi obravnavamo zaposlovanje vzgojiteljev z opravljenim poklicnim tečajem. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pregled ustrezne strokovne literature s poudarkom na področju problematike zaposlovanja vzgojiteljev predšolskih otrok z opravljenim poklicnim tečajem. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovili, da je najpogostejši dejavnik, zaradi katerega se posamezniki odločajo za opravljanje poklicnega tečaja, njihova brezposelnost, kljub vsemu pa večina posameznikov z opravljenim poklicnim tečajem zaposlitve še ni dobila. Ostali, ki so po opravljenem poklicnem tečaju prišli do zaposlitve, pa navajajo, da so le-ta po večini pridobili preko poznanstev. Prav tako nam je raziskava pokazala, da je bilo leto opravljanja poklicnega tečaja za pridobitev naziva Vzgojitelj predšolskih otrok ključnega pomena za možnost zaposlovanja. Kasneje, ko se je posameznik vključil (in zaključil) omenjeni tečaj, težje je pridobil zaposlitev.
Ključne besede: brezposelnost, izobraževanje, poklicni tečaj, vzgojitelj predšolskih otrok, Zavod RS za zaposlovanje
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 520; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

8.
Govorna komunikacija predšolskih otrok
Sonja Serec, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo se najprej osredotočili na definicijo komunikacije in oblike le-te, podrobneje smo opisali verbalno in neverbalno komunikacijo, predstavili smo razvoj možganov in vpliv komunikacije na njihov razvoj ter sam govorni razvoj. Teoretični del zaključujemo z vzgojiteljem predšolskih otrok in njegovimi nalogami pri razvoju komunikacije. V empiričnem delu preučujemo govorni odnos med strokovnimi delavkami vrtca – vzgojiteljicami predšolskih otrok in otroki. Namen naše raziskave je bil ugotoviti govorno interakcijo v vrtcu predvsem z vidika reagiranja in iniciative vzgojitelja ter reagiranja in iniciative otrok po Flandersovi metodi razredne interakcije. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic in starost otrok. Rezultati prikazujejo, da je najbolj zastopana kategorija »samostojne izjave otrok«, ki je del iniciative otrok, sledi ji vzgojiteljeva iniciativa s kategorijo »zastavljanje vprašanj«. Indeks indirektnosti je zelo visok. S tem smo dokazali, da v vrtcu Beltinci vzgojiteljice največji poudarek dajejo samostojnemu izražanju in mišljenju otrok.
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, predšolski otrok, govorni razvoj, komunikacija
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 280; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Vključevanje albansko govorečih otrok v vrtec
Rrezarta Zumeri, 2019, diplomsko delo

Opis: Proces vključevanja v družbo je zelo pomemben proces v življenju otroka priseljenca. Uspešnost vključevanja pomembno vpliva na nadaljnje počutje otroka priseljenca in njegov razvoj v novem okolju. Zavedati pa se moramo morebitnih težav, s katerimi se soočajo otroci priseljenci, njihovi starši in strokovni delavci v procesu vključevanja otrok, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega okolja. V tem obdobju je ena izrazitejših težav jezik, prav tako pa vzgojitelji nimajo dovolj didaktičnih gradiv za delo z otroki priseljenci, v našem primeru z albansko govorečimi otroki. Zato smo v okviru praktičnega dela diplomske naloge razvili dvojezično didaktično gradivo in dvojezična obvestila za starše, in sicer v slovenskem in albanskem jeziku. Kakovost pripravljenega gradiva smo evalvirali tako, da smo gradivo dali vzgojiteljem v uporabo in oceno. Ocene pripravljenega gradiva pričajo o kakovostnem, uporabnem in primernem gradivu tako za predšolske otroke kot tudi za starše albansko govorečih otrok in vse strokovne delavce, ki sodelujejo v procesu vključevanja otroka priseljenca. Diplomsko delo tako na pomemben način prispeva k večjemu naboru didaktičnih gradiv pri vzgoji in izobraževanju albansko govorečih otrok v slovenskem okolju in pri delu strokovnih delavcev v vrtcih z albansko govorečimi starši.
Ključne besede: otroci priseljenci, starši otrok priseljencev, vzgojitelj predšolskih otrok, albanski jezik, didaktična gradiva.
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 120; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici