Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu je bil namen ugotoviti vpliv lastne športne aktivnosti vzgojiteljev na njihovo izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema načrtovanje in izvajanje gibalnih aktivnosti, kompetence vzgojiteljev na področju gibanja in usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih aktivnosti v vrtcu. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 19 vzgojiteljev iz štirih vrtcev: Vrtec pri OŠ Grad, Vrtec pri OŠ Kuzma, Vrtec pri OŠ Puconci in Vrtec pri OŠ Sveti Jurij. Pri zbiranju podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik zaprtega tipa, s pomočjo katerega smo ugotovili, da vzgojitelji, ki so v svojem prostem času športno aktivni, pogosteje načrtujejo in izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu kot vzgojitelji, ki v svojem prostem času niso športno aktivni.
Ključne besede: gibanje, vzgojitelj, gibalne/športne aktivnosti, vrtec, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,11 MB)

Opis: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki. V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti. Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Ključne besede: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 302; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,62 MB)

Opis: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1001,73 KB)

Opis: Učenje je za predšolskega otroka izrednega pomena, saj se z učenjem vnaša red v kaotično stanje, ki ga obdaja. Učenje v predšolski dobi je zadovoljiti osnovne otrokove potrebe, temelj je radovednost, želja po znanju pa se pojavi kadar koli, tudi ko so ostale potrebe zadovoljene. Za namen diplomskega dela smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode raziskovali in preučevali, kako je epidemija covid-19 vplivala na učenje predšolskega otroka pred in med njo. Prav tako smo raziskovali, kaj se je dogajalo z vzgojitelji, predšolskimi otroki, dejavnostmi pri učenju otroka v času epidemije covida-19. S preučevanjem sekundarnih virov ter samih primarnih podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da je v veliki meri pri otrocih v času covida-19 prišlo do težav, otroci so veliko znanja izgubili, pojavile so se različne težave tako na socialnih, čustvenih kot na drugih področjih. Veliko boljše znanje so imeli otroci pred epidemijo kakor med njo, kar je bilo vidno po vrnitvi v vrtce. Potrebno je bilo obnavljati znanje ter popraviti tako imenovano »škodo«, ki je nastala z epidemijo covida-19. Torej z raziskavo smo ugotovili, da vsaka epidemija in neprijetna situacija pusti pri otroku velike posledice na znanju.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, vrtec, učenje, covid-19
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 833; Prenosov: 111
Celotno besedilo (979,01 KB)

Opis: Družina ima občutno vlogo v življenju predšolskega otroka. Potrebno je poznati dejavnike, ki vplivajo na vzgojno moč družine, in prek njih ustrezno vplivati na otroka, njegovo socializacijo in razvoj osebnosti. Predšolski otrok lahko zaradi neustrezne komunikacije v družini, nezdravih družinskih odnosov, neustreznega položaja v družini in pomanjkanja čustvenih odnosov utrpi različne stiske in strah. Pomembna je vloga in pomoč vrtca oz. strokovnih delavcev. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena družina, njeno okolje, socializacija v družini, družbeno okolje in razvoj osebnosti predšolskega otroka. Predstavljeni so nekateri dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, čustveni in socialni razvoj ter stiske in strah predšolskega otroka. Predstavljena je vloga vrtca ter oblike pomoči vzgojiteljev in svetovalnih delavcev v primeru otrokove stiske. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev, ki smo jih izvedli z vzgojitelji in s svetovalnimi delavci iz različnih vrtcev. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o tem, kako nekateri dejavniki vplivajo na vzgojno moč oziroma nemoč družine. Glede na dobljene rezultate ugotavljamo, da večina vzgojiteljev in svetovalnih delavcev meni, da lahko dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, vplivajo na predšolskega otroka pozitivno ali negativno.
Ključne besede: dejavniki, družinsko okolje, predšolski otrok, vplivi, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 163
Celotno besedilo (939,31 KB)