1. Pravopisne napake v uradnih vabilih primorskih vzgojiteljev : diplomsko deloAnika Ličen, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pravopisne napake v uradnih vabilih primorskih vzgojiteljev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljata jezikovna zmožnost, z njenimi podzvrstmi, ter pragmatična zmožnost. Prav tako smo predstavili izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok na vseh treh slovenskih pedagoških fakultetah in predmete, pri katerih bodoči vzgojitelji razvijajo jezikovno zmožnost. Zadnji del teoretičnega dela predstavljata poglavji o dopisih in vabilih ter teme iz pravopisa glede na najpogostejše pravopisne napake, ki se pojavljajo v teh besedilih.
V empiričnem delu nas je zanimalo, katere vrste pravopisnih napak se pojavljajo v uradnih vabilih. V raziskavo smo vključili vzgojitelje predšolskih otrok na Primorskem. Podatke smo zbirali s pomočjo vabil na srečanja s starši, na pogovorne ure, ki so jih vzgojitelji poslali staršem. Pri tem nas je zanimalo tudi, ali na število in vrste pravopisnih napak vpliva starost vzgojiteljev. Ugotovili smo, da se napake najpogosteje pojavljajo v zapisu datuma in ure, v nagovoru in pozdravu na koncu besedila ter v podpisu. V nekaterih besedilih tudi manjkajo ključni elementi (nagovor in pozdrav).
Ključne besede: pravopisna zmožnost, izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok, vzgojitelj predšolskih otrok, vabilo, slovenski pravopis
Objavljeno v DKUM: 07.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,79 MB) |
2. Prilagoditve in strategije dela v rednih in razvojnih oddelkih vrtca : magistrsko deloTjaša Štante, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena primerjava pristopov vzgojiteljev v rednih in razvojnih oddelkih vrtcev pri načrtovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnih prilagoditev ter spremljanju otrokovega razvoja. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti otrokovega razvoja in razvojnih primanjkljajev ter opisane različne oblike pedagoških prilagoditev, ki prispevajo k učinkovitemu vključevanju otrok z različnimi potrebami v skupino. Poudarek je namenjen tudi sistematičnemu opazovanju, formativnemu spremljanju in uporabi portfolia. Predstavljena sta redni in razvojni oddelek vrtca. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v katero je bilo vključenih 80 vzgojiteljev, od tega 40 iz rednih in 40 iz razvojnih oddelkov slovenskih vrtcev. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji razvojne posebnosti opažajo v obeh vrstah oddelkov, vendar jih v razvojnih oddelkih zaznavajo na več področjih hkrati. Prilagoditve so v obeh vrstah oddelkov najpogosteje namenjene vsem otrokom. Uporaba portfolia in elementov formativnega spremljanja je v razvojnih oddelkih pogostejša.
Ključne besede: redni oddelek, razvojni oddelek, vzgojitelj, opazovanje, prilagoditve
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. Stališča vzgojiteljev o obravnavi tematik spolnosti in spolnih zlorab : diplomsko deloZala Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Stališča vzgojiteljev o obravnavi tematik spolnosti in spolnih zlorab je sestavljeno iz dveh delov; prvi del predstavlja teoretični del, drugi del pa je empirični. V prvem delu smo se poglobili v teoretična izhodišča o tabu temi spolnosti, v spolno zlorabo otrok, znake, posledice, zaščito ter vlogo vzgojiteljev pri prepoznavanju spolnih zlorab.
V empiričnem delu smo s pomočjo intervjuja, ki je bil namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok, pridobili podatke o obravnavi tematike spolnosti, o ovirah ter spodbudah ter povezanosti tematike spolnosti in spolnih zlorab. Vzgojitelji so izrazili lastno mnenje o tem. V intervjuju je sodelovalo 19 vzgojiteljic in en vzgojitelj iz štirih različnih vrtcev. V empiričnem delu smo izpostavili nekatere odgovore (na primer: tri intervjuvanke so izpostavile, da tematike ne obravnavajo nikoli), ki so odstopali od večine intervjuvancev, in jih povezali s teoretičnimi izhodišči.
Ugotovili smo, da je obravnavanje spolnosti in spolnih zlorab povezano z osebnim mnenjem in stališči vzgojiteljev.
Namen diplomske naloge je bil raziskati, kakšna so stališča vzgojiteljev o obravnavi tematike spolnosti in spolnih zlorab v vrtcu, kot vzgojno-izobraževalni ustanovi, ter kakšen vpliv ima to na njihovo pedagoško delo.
Ključne besede: spolna zloraba, spolnost, otrok, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,02 MB) |
4. Participacija otrok pri urejanju prostora v vrtcuMonika Mithans, Sabina Ograjšek, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Participacija otrok je pomembna značilnost demokratične predšolske vzgoje, ki pri-naša mnoge pozitivne učinke. Prav zato je njena implementacija v vrtcu nujna. V prispevku se osredotočamo na participacijo otrok pri urejanju prostorov v vrtcu, kajti otroci v vrtcu preživijo velik del dneva in pomembno je, da se tam počutijo dobro. Raziskava je nastala v okviru projekta Vključenost v predšolsko izobraževanje: dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za razvoj posameznika in družbe ter vseživljenjsko učenje, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). V raziskavi je sodelovalo 423 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ki so bili v šolskem letu 2021/2022 zaposleni v slovenskih vrtcih. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljev otrokom ponudi možnost sodelovanja tako pri urejanju notranjih površin kot tudi pri urejanju zunanjih površin vrtca. V nadaljevanju smo se osredotočili na sodelovanje otrok pri urejanju igralnice, saj v igralnici otroci preživijo največ svojega časa v vrtcu. Rezultati kažejo, da večina vzgojiteljev ponudi otrokom možnost sodelovanja pri urejanju kotičkov za igro. Le tretjina vzgojiteljev otrokom omogoča sodelovanje pri opremljanju igralnice in razporejanju opreme v igralnici. Večina vzgojiteljev je poročala, da otrok ne vključuje v sprejemanje odločitev o nakupu igrač in materialov. Ugotovili smo še, da med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev obstajajo razlike pri vključevanju otrok v urejanje okolja v vrtcu, pri čemer so bile razlike v prid vzgojiteljev. Razlike so se pokazale tudi med vzgojitelji, ki so se udeležili izobraževanj na področju participacije otrok, in vzgojitelji, ki se tovrstnih izobraževanj niso udeležili, pri čemer imajo bolj participativno prakso delovanja vzgojitelji, ki so se udeležili izobraževanj. V pedagoški praksi se pri udejstvovanju participacije pojavljajo različne dileme, ki pripomorejo k temu, da so otroci prikrajšani za številne možnosti soodločanja, kar se odraža tudi v naših rezultatih. Iz tega izhaja, da je pomembno, da vzgojitelji reflektirajo svojo prakso delovanja na področju participacije, saj lahko posledično otrokom zagotovijo več priložnosti soodločanja.
Ključne besede: participacija, okolje, vrtec, vzgojitelj, otrok
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (4,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka : diplomsko deloZoja Kac, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature na splošno opredelili pojem komunikacije, opisali besedno in nebesedno komunikacijo in opredelili pedagoško komunikacijo ter predstavili pomen povratnih informacij, poslušanja, pohvale in kritike ter pozitivnega verbalnega okolja. V nadaljevanju smo se posvetili samopodobi predšolskega otroka. Pojasnili smo pojem samopodobe, njen razvoj in pomen za posameznika ter se nato usmerili k samopodobi predšolskega otroka. Opredelili smo samopodobo vzgojitelja in njegovo vlogo pri razvoju samopodobe predšolskih otrok in našteli nekaj strategij za razvijanje pozitivne samopodobe. Nato smo povzeli vpliv komunikacije vzgojitelja na razvoj samopodobe predšolskih otrok.
V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev z diplomiranimi vzgojitelji in vzgojiteljicami predšolskih otrok iz štirih različnih vrtcev Savinjske regije. Zanimalo nas je, kako vzgojiteljeva komunikacija vpliva na razvoj samopodobe predšolskih otrok. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da vzgojitelji, vključeni v raziskavo, menijo, da komunikacija pomembno vpliva in lahko spodbuja ali zavira razvoj samopodobe predšolskega otroka.
Ključne besede: pedagoška komunikacija, samopodoba, vzgojitelj, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,30 MB) |
6. Strokovna usposabljanja vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike : diplomsko deloNuša Forštnarič, 2025, diplomsko delo Opis: Vzgojitelji pomembno vplivajo otrokov razvoj. Zato pomembno vplivajo na otrokov razvoj in se morajo stalno strokovno usposabljati. Vedno več slovenskih vzgojiteljev se vključuje v program gozdne pedagogike, ki se je pri nas začela uveljavljati v letu 2010. Gozdna pedagogika v nekaterih segmentih odstopa od Kurikuluma za vrtce, po katerem delajo slovenski javni vrtci. Tako se tudi strokovni razvoj vzgojiteljev, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, razlikuje od strokovnega razvoja ostalih vzgojiteljev, s tem pa tudi njihove strokovne kompetence. V teoretičnem delu smo predstavili gozdno pedagogiko, njene učinke ter vzgojitelje in vrtce v programu. Prav tako smo se posvetili strokovnemu usposabljanju vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike in njihovim strokovnim kompetencam. V empiričnem delu so interpretirani odgovori intervjujev in rezultati le-teh. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za strokovno usposabljanje na tem področju. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za svoj strokovni razvoj, v kolikšni meri se udeležujejo strokovnih usposabljanj in kakšen je njihov odnos do le-teh. Glede na odgovore smo spoznali, da se vzgojitelji z zanimanjem udeležujejo strokovnih usposabljanj, vendar jih pri tem zaustavlja nekaj ovir, kot so finance in čas. Menijo, da so usposabljanja zelo koristna in pomembna za njihovo delo ter razvoj.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, vzgojitelj, strokovni razvoj, strokovne kompetence
Objavljeno v DKUM: 28.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 106
Celotno besedilo (786,26 KB) |
7. Tabu tema smrt v slikanicah za predšolske otroke : diplomsko deloLynn Goznik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Tabu tema smrt v slikanicah za predšolske otroke je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili tabu, smrt, in pregledali otroško literaturo s področja tabu teme smrt.
V empiričnem delu smo s pomočjo predelane literature sestavili merila, po katerih smo ocenjevali izbrane otroške slikanice.
Otroci so radovedna bitja, ki nam ves čas postavljajo vprašanja, vzgojitelji pa so tisti, ki morajo na ta vprašanja odgovoriti.
Ugotovili smo, da je veliko slikanic, ki obravnavajo temo smrti. Katero slikanico bomo izbrali za obravnavo, je odvisno od tega, ali želimo smrt predstaviti kot normalen zaključek vsakega življenja ali pa želimo smrt predstaviti zato, ker se je zgodila v družini ali okolju, v katerem biva predšolski otrok.
Ključne besede: otrok, slikanice, smrt, tabu, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 142
Celotno besedilo (882,92 KB) |
8. Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcuVita Čurman, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu je bil namen ugotoviti vpliv lastne športne aktivnosti vzgojiteljev na njihovo izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema načrtovanje in izvajanje gibalnih aktivnosti, kompetence vzgojiteljev na področju gibanja in usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih aktivnosti v vrtcu. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 19 vzgojiteljev iz štirih vrtcev: Vrtec pri OŠ Grad, Vrtec pri OŠ Kuzma, Vrtec pri OŠ Puconci in Vrtec pri OŠ Sveti Jurij. Pri zbiranju podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik zaprtega tipa, s pomočjo katerega smo ugotovili, da vzgojitelji, ki so v svojem prostem času športno aktivni, pogosteje načrtujejo in izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu kot vzgojitelji, ki v svojem prostem času niso športno aktivni.
Ključne besede: gibanje, vzgojitelj, gibalne/športne aktivnosti, vrtec, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,11 MB) |
9. |
10. Poklicna izgorelost vzgojiteljev v odbobju po epidemiji covida-19 : diplomsko deloKaja Gradišnik, Kaja Logar, diplomsko delo Opis: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki.
V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti.
Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Ključne besede: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 302; Prenosov: 46
Celotno besedilo (3,62 MB) |
