Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Mladostniško spolno in reproduktivno zdravje ostaja v današnjem svetu izziv. Tvegano spolno vedenje je v mladostniškem obdobju zelo pogosto, posledica tega pa so spolno prenosljive bolezni in neželene nosečnosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, v kolikšni meri izobraževanje o spolnosti vpliva na poznavanje zdrave spolnosti in odnos študentov do spolnosti. Metode: V zaključnem delu smo uporabili metodo pregleda literature. Izvedli smo sistematičen pregled literature ter analizirali znanstveno in strokovno literaturo na tematiko spolne vzgoje pri študentih. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, MEDLINE, ScienceDirect in Web of Science. Postopek iskanja in zbiranja literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, kakovost člankov pa smo kritično ocenili s pomočjo kontrolnih seznamov JBI. Rezultati: Od pridobljenih 168 zadetkov smo glede na primernost v zaključno analizo vključili osem člankov. Ugotovili smo, da ima spolna vzgoja pozitiven vpliv na znanje študentov in njihov odnos do spolnosti, ki pa se kaže tudi v odgovornem spolnem vedenju le-teh. Razprava in zaključek: Celovita spolna vzgoja pripomore k zmanjšanemu pojavljanju tveganih oblik spolnega vedenja in s tem povezanih posledic. Mladostniki imajo pravico do izobraževanja na področju spolne vzgoje in pogovora o teh tematikah z ljudmi, ki jim lahko zaupajo, bodisi je to starš, učitelj ali pa medicinska sestra.
Ključne besede: mladostniki, spolna vzgoja, neželena nosečnost, spolno prenosljive bolezni, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 102; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Zaradi vedno večjega onesnaževanja in poseganja v naravo se svet sooča z okoljskimi problemi. Pomembno je, da se o varovanju okolja ozavešča že najmlajše generacije, ki bodo naredile spremembe in ohranjale okolje, v katerem bodo živele še naslednje generacije. Vsak posameznik se mora zavedati, da je prav on tisti, ki mora prevzeti odgovornost in spoštovati naravo, saj brez nje ne bi bilo nas in življenja na Zemlji. Ekološko ozaveščanje ima veliko vlogo pri razvoju takšnega razmišljanja, učenci pa znanje in vrednote pridobijo prek okoljskih projektov in delavnic, kjer spoznajo pomen varovanja narave. Med pandemijo covida-19 so se šole zaprle in učenci so se šolali doma, vendar pa se je ozaveščanje o varovanju okolja nadaljevalo tudi na daljavo. V empiričnem delu smo prek spletne ankete raziskali, kakšno je zanimanje za varovanje okolja pri učiteljih razrednega pouka, saj imajo prav oni pomembno vlogo pri ozaveščanju učencev. Veliko vlogo pri ekološkem ozaveščanju predstavljajo tudi projekti, ki potekajo na šolah, zato nas je zanimalo, kakšna je vključenost osnovnih šol v okoljske projekte. Učitelji veliko novega znanja, idej in izkušenj pridobijo s sodelovanjem na konferencah, zato smo raziskali tudi, kako ocenjujejo svojo vključenost na konferencah, katerih tematika je varovanje okolja. Med raziskavo je potekalo šolanje na daljavo zaradi pandemije covida-19, zato smo med drugim raziskali, kakšne težave so imeli pri ozaveščanju o varovanju okolja v času dela na daljavo, katere načine ozaveščanja so ubrali, kako ocenjujejo poučevanje med delom na daljavo in kakšnih sprememb si želijo glede ekološkega ozaveščanja na šolah. Anketo je ustrezno izpolnilo 96 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v Pomurju. Učitelji se največ vključujejo v različne okoljske akcije za varovanje okolja. Skoraj vsi učitelji, ki so bili anketirani, se strinjajo, da so s šolo in razredom vključeni v okoljske projekte za varovanje okolja, medtem ko se konferenc o varovanju okolja udeležuje manj kot polovica učiteljev razrednega pouka. Ugotovitve so pokazale, da večina učiteljev ni imela težav pri ozaveščanju o varovanju okolja v času dela na daljavo, ubrali pa so različne načine, kako učence ekološko ozaveščati. Učitelji so se v večini strinjali, da bi snov okoljske tematike bolje izpeljali v šoli. Se pa na splošno anketirani učitelji v večini strinjajo, da so potrebne spremembe glede ekološkega ozaveščanja na šolah.
Ključne besede: ekološka ozaveščenost, okoljska vzgoja, trajnostni razvoj, šolanje na daljavo, okoljski projekti.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 175; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: Astronomija in geologija sta znanstveni vedi. Prva proučuje nebesna telesa in naravne pojave v vesolju, druga je osredotočena na proučevanje Zemljinega nastanka, njeno sestavo, obliko ter procese nad in pod njenim površjem. V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv uporabe fizičnih modelov pri podajanju vsebine s področja astronomije in geologije. Namen je bil ugotoviti otroške predstave o vesolju, Osončju, notranjosti našega planeta, tektonskih ploščah, potresih in vulkanih. Načrtovali smo projektni teden, v katerem je sodelovalo 20 otrok, starih 5 do 6 let. Prvi in zadnji dan smo otroške predstave ugotavljali z izvedbo kviza, reševanjem delovnega lista in intervjujem 6-ih otrok. Ostale dni smo posvetili izvedbi načrtovanih dejavnosti, kjer smo otrokom s pomočjo različnih fizičnih modelov, fotografij ter videoposnetkov ponudili konkretne izkušnje o obravnavani vsebini. Glavno vodilo je bila uporaba fizičnih modelov, ki so podrobneje opisani v poglavju 3.5.1 Predstavitev pripravljenih fizičnih modelov ter ostalih vizualizacijskih pripomočkov. Glede na odzive otrok in primerjavo rezultatov pred izvedbo dejavnost in po izvedbi le-teh ugotavljamo, da so imeli nekateri otroci že pred izvedbo dejavnosti nekaj izkušenj in predstav o določenih pojmih. Uporabljeni fizični modeli so jih zelo motivirali k sodelovanju ter pozitivno vplivali na oblikovanje ustreznih predstav relativne večine otrok, sodelujočih v projektnem tednu.
Ključne besede: planet Zemlja, površje Zemlje, uporaba modelov, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 172; Prenosov: 118
Celotno besedilo (6,50 MB)

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Slikanica Zlatolaska in trije medvedi kot izhodišče matematičnih dejavnosti smo predstavili med področno povezovanje matematike in jezika v vrtcu. Konkretno smo vsebino otroške literature povezali z matematičnimi dejavnostmi. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili področje matematike v vrtcu. V ospredje smo postavili dejavnosti matematike, ki smo jih razdelili na vsakodnevne spontane dejavnosti, ter načrtovane dejavnosti v vrtcu. Poudarili smo tudi pomen vloge vzgojitelja pri učenju področja matematike. Velik poudarek smo v diplomskem delu namenili medpodročnemu povezovanju, še posebej matematike in jezika v vrtcu. V diplomskem delu smo predstavili pomembnost uporabe otroške slikanice v vrtcu, še posebej v povezavi z matematično vsebino. Kot izhodišče smo v diplomskem delu uporabili slikanico Zlatolaska in trije medvedi. V praktičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili matematične dejavnosti in jih nato izvedli v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica na enoti Zgornja Ložnica. Glavni cilj teh dejavnosti je bil, da otrokom približamo matematiko na zabaven način, ter jih ob vsebini zgodbe popeljemo skozi zanimive matematične dejavnosti. S pomočjo vsebine slikanice smo zastavili matematične dejavnosti, ki so bile vezane na zgodbo. V drugem delu našega praktičnega dela diplomskega dela smo s pomočjo tabel predstavili ugotovitve pri izvedbi matematičnih dejavnosti. Ugotovitve so pokazale, da so bili otroci pri matematičnih dejavnostih uspešni. Izkazalo se je tudi, da je matematična zgodba dobra podlaga za izpeljavo matematičnih dejavnosti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroška literatura, matematične dejavnosti, matematika, integracija področij.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 251; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,40 MB)

Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 250; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,28 MB)