Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pravila šolskega reda so dokument, ki skupaj z vzgojnim načrtom in pravili hišnega reda deluje kot sredstvo vzgojnega delovanja v šolskem prostoru. Čeprav pravila šolskega reda in hišni red morda ne prejmejo toliko pozornosti kot vzgojni načrt, so kljub temu pomembna dopolnitev, saj urejajo vedenje učencev ter določajo pravice in dolžnosti vseh udeležencev v šolskem okolju. Njihov glavni namen je zagotavljanje varnega in strukturiranega učnega okolja, kjer se spoštujejo vrednote in normativni okvirji, kar omogoča učinkovito izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Pomembnost pravil šolskega reda se odraža v njihovem vplivu na vsakodnevno delovanje šole, saj prispevajo k ohranjanju discipline in reda, kar je bistveno za dobro počutje učencev in učiteljev ter za ustvarjanje pozitivne šolske klime. Namen raziskave zaključnega dela je bil ugotoviti poznavanje in uporabo pravil šolskega reda med osnovnošolskimi učitelji ter njihovo mnenje o pogostosti posodabljanja teh pravil. V raziskavi je sodelovalo 311 osnovnošolskih učiteljev iz celotne Slovenije. Rezultati so pokazali, da učitelji dobro poznajo pravila šolskega reda, pri čemer učitelji z višjimi strokovnimi nazivi in razredniki ocenjujejo, da pravila poznajo bolje. Sodelovanje pri pripravi pravil je boljše med učitelji z višjimi nazivi in razredniki, pri čemer večina učiteljev meni, da to sodelovanje prispeva k izboljšanju učnega okolja. Učitelji s pravili šolskega reda seznanjajo učence in starše na različne načine, kot so pogovori, roditeljski sestanki in informacijsko-komunikacijska orodja. Pravila šolskega reda ocenjujejo kot koristna, zlasti pri urejanju uporabe pametnih naprav, obravnavi neprimernega vedenja in drugih disciplinskih vprašanj. Večina učiteljev podpira redno posodabljanje pravil, pri čemer se nagibajo k letni prilagoditvi glede na spremembe v šolskem okolju.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, vzgojni načrt, pravila šolskega reda
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pripravo in izvedbo plesnih dejavnosti v skladu z didaktičnimi smernicami pristopa montessori. V teoretičnem delu smo raziskali pedagogiko montessori, ki spodbuja samostojno učenje in prilagojeno okolje za razvoj otrok ter vlogo plesa v predšolskem obdobju, ki krepi motorične, čustvene in socialne sposobnosti otrok. Poudarili smo ključne značilnosti montessori učnega pristopa ter cilje in metode plesnih dejavnosti v vrtcih. V empiričnem delu smo raziskali, kako lahko plesne dejavnosti integriramo v okolje montessori ter kakšni bodo odzivi otrok na te dejavnosti. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja in metodo praktičnega dela. Raziskovalni vzorec je zajemal neslučajnostno skupino otrok drugega starostnega obdobja (3–6 let), iz vrtca Hiša otrok montessori Maribor. Podatke smo zbrali preko načrtovanih plesnih dejavnosti, ki smo jih povezali s pedagogiko montessori in jih kvalitativno obdelali. Raziskava je pokazala, da so otroci med plesnimi dejavnostmi izražali visoko zanimanje, motivacijo, ustvarjalnost in samostojnost. Vzgojitelji so imeli ključno vlogo pri ustvarjanju optimalnega učnega okolja. Plesne dejavnosti so pozitivno vplivale na razvoj otrokove ustvarjalnosti, socialnih veščin ter na pozitivno doživljanje glasbe in gibanja. Ugotovili smo, da vključevanje plesnih dejavnosti v vrtce montessori pomembno prispeva k celostnemu razvoju otrok. Plesne dejavnosti se lahko redno vključujejo v dnevno rutino, saj izboljšujejo otrokovo doživljanje in izražanje skozi glasbo in gibanje. Ugotovitve naše raziskave odpirajo možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave pri vključevanju plesa v pedagoški pristop montessori.
Ključne besede: plesna vzgoja, predšolski otroci, metoda montessori
Objavljeno v DKUM: 22.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 19
Celotno besedilo (811,28 KB)

Opis: Uvod: Študentje zdravstvene nege se bodo kot bodoči izvajalci zdravstvene nege srečali s pacienti s srčnim popuščanjem ter imeli pri njihovem opolnomočenju pomembno vlogo. Namen zaključnega dela je ugotoviti znanje študentov tretjih letnikov prvostopenjskega študija zdravstvene nege o srčnem popuščanju. Metode: V empiričnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo mednarodno uveljavljenega vprašalnika o srčnem popuščanju na vseh fakultetah za zdravstvene vede v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 194 študentov od skupno vpisanih 614 študentov tretjega letnika prvostopenjskega študija zdravstvene nege. Rezultati: Znanje študentov o srčnem popuščanju je pomanjkljivo. Povprečje zbranih točk na vprašalniku je bilo 12,9 (od 20 možnih točk). Med vsebinskimi področji bi bilo pri študentih potrebno okrepiti znanje o pravilni prehrani, prepoznavanju znakov in simptomov srčnega popuščanja ter jemanju zdravil. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju študentov o srčnem popuščanju med fakultetami in glede na izbrano obliko študija. Razprava in sklep: Izvajalci zdravstvene nege imajo pri zdravljenju pacientov s srčnim popuščanjem ključno zdravstvenovzgojno vlogo, zato morajo imeti določeno znanje in sposobnosti. To lahko pridobijo že v času dodiplomskega izobraževanja in z rednim usposabljanjem na področju zdravstvene nege pacienta z boleznimi srca in žilja.
Ključne besede: srčno popuščanje, znanje študentov, zdravstvena vzgoja, samooskrba bolezni
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 26
Celotno besedilo (920,61 KB)

Opis: Zaključno delo z naslovom Vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvedbi plesne dramatizacije zajema teoretični in praktični del. Namen zaključnega dela je pripraviti plesno dramatizacijo v vrtcu in raziskati vlogo vzgojitelja pri izvedbi in načrtovanju plesne dramatizacije. V teoretičnem delu smo se osredotočili na plesno vzgojo, opredelili smo plesno dramatizacijo, izpostavili smo vlogo vzgojitelja ter njegovo načrtovanje in pripravo na izvajanje plesne dejavnosti. V prvem delu raziskave smo preko intervjuja želeli ugotoviti, kako vzgojitelji načrtujejo in izvajajo plesno dramatizacijo. V intervju smo vključili pet vzgojiteljic drugega starostnega obdobja, ki so zaposlene v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica, v enoti Poljčane. V tem vrtcu smo nato načrtovali in izvedli plesno dramatizacijo s skupino otrok, starih 5–6 let. Ugotovili smo, da se plesna dramatizacija kot vrsta plesne dejavnosti v vrtcu ne pojavlja pogosto, saj od vzgojitelja zahteva skrbno načrtovanje in veliko časa pri izvedbi. Odzivi otrok na izvedbo plesne dramatizacije so bili pozitivni, saj so jih naše načrtovane dejavnosti pritegnile. Tu se kaže ključna vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvedbi plesne dramatizacije.
Ključne besede: Plesna vzgoja, plesna dramatizacija, vloga vzgojitelja, načrtovanje in izvedba
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,62 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili uporabo slikanice pri snovanju matematičnih dejavnosti za razvijanje matematičnega znanja pri predšolskih otrocih. Najprej smo se v teoretičnem delu diplomskega dela osredotočili na področje matematike v predšolskem obdobju in na uporabo slikanic v predšolskem obdobju, predvsem v povezavi z matematičnim področjem. V praktičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili matematične dejavnosti, ki smo jih zasnovali na slikanici Kakaduji. Dejavnosti smo izvedli v Vrtcu Pobrežje, v enoti Čebelica. Naše vodilo je bilo otrokom skozi kontekst slikanice predstaviti matematične dejavnosti, ki bi jih pritegnile in s katerimi bi lahko razvijali matematično znanje. Naša opažanja smo med izvajanjem dejavnosti beležili s pomočjo opazovalnih listov. Analiza izvedbe matematičnih dejavnosti je pokazala, da je slikanica Kakaduji pri otrocih pritegnila in vzbudila interes za matematične dejavnosti. Kljub nekaj izzivom med matematičnimi dejavnostmi, so otroci ostali motivirani in so zavzeto sodelovali pri matematičnih dejavnostih, osnovanih na slikanici Kakaduji. Otroci so bili uspešni pri večini pripravljenih matematičnih dejavnosti, obenem pa smo ugotovili tudi, da so matematične dejavnosti spodbudile uporabo matematičnega jezika med otroki.
Ključne besede: Slikanica, predšolska vzgoja, matematika, matematične dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,12 MB)