| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Staranje prebivalstva in izdatki za dolgotrajno oskrbo
Dolores Branka Farazin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu se osredotočamo na staranje prebivalstva in njegov vpliv na izdatke za dolgotrajno oskrbo ter na vzdržnost javnih financ v Evropski uniji in Sloveniji. Problem staranja prebivalstva je prisoten praktično v vseh državah članicah Evropske unije in je posledica zniževanja stopenj rodnosti ter podaljševanja pričakovanega trajanja življenja. S tem se povečuje tudi verjetnost, da ljudje v starosti postanejo odvisni od pomoči drugih oseb oziroma potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ki jo na splošno predstavimo v prvem poglavju. Nadaljujemo z analizo vpliva staranja prebivalstva na izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki se dotika področja vzdržnosti javnih financ. Podatki namreč kažejo na rast staranja prebivalstva tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, kar vodi v povečevanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo in s tem povzroča pritisk na javne finance, hkrati pa povečuje potrebe po spremembah na področju dolgotrajne oskrbe v posameznih državah. V diplomskem projektu predstavimo tudi urejenost področja dolgotrajne oskrbe v izbranih evropskih državah – v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Rešitve, ki so jih te države vpeljale v svoje sisteme, so lahko Sloveniji dobra iztočnica pri pripravi nujno potrebnega Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Keywords: staranje prebivalstva, dolgotrajna oskrba, vzdržnost javnih financ, Evropska unija, Slovenija, preventiva.
Published: 24.11.2020; Views: 195; Downloads: 57
.pdf Full text (702,09 KB)

2.
REFORME POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE OD LETA 1985 DO DANES
Andreja Hladen, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pokojninski sistemi so bili v številnih državah po Evropi po koncu druge svetovne vojne zasnovani na sistemu medgeneracijske pogodbe. V takratnih demografskih in gospodarskih razmerah so delovali brez večjih težav. V današnjih, bistveno spremenjenih, predvsem demografskih razmerah, visoki brezposelnosti, nizki rodnosti ter podaljšani življenjski dobi, pa se pokojninski sistemi soočajo z veliko obremenjenostjo pokojninskih izdatkov in posledično z močnimi pritiski na vzdržnost javnih financ. Države članice Evropske unije, katerih pokojninski sistem temelji na pay-as-you-go načinu financiranja, se v veliki meri pripravljajo na uvedbo korenitih sprememb v obstoječih pokojninskih sistemih s ciljem zagotoviti zaščito pred socialno izključenostjo, ohraniti solidarnost in konsolidirati javne finance. Švedski, ki na področju pokojninskega sistema velja za vzoren primer, je z reformo že uspelo doseči omenjene cilje. Slovenija, katere pokojninski sistem je zabredel v hude težave in če do sprememb v obstoječem sistemu ne bi prišlo bi lahko vodil tudi v kolaps, pripravlja modernizacijo pokojninskega sistema in se pri tem zgleduje po švedskem modelu.
Keywords: reforme pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji, medgeneracijska pogodba, demografski trendi, vzdržnost javnih financ, pokojninski sistem na Švedskem, pokojninski sistem v Nemčiji, modernizacija slovenskega pokojninskega sistema
Published: 07.07.2010; Views: 1668; Downloads: 201
.pdf Full text (613,54 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica