| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 73 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
71.
Pravna ureditev trženja vzajemnih skladov Infond d.o.o. v odvisnosti od njihove usmerjenosti, tveganosti
Petra Harič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pravni vidik delovanja vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji. Od leta 2002-2015, je v skladu s smernicami in direktivami Evropske unije, Slovenija sprejela tri novele Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1, ZISDU-2 in ZISDU-3). Sprejemanje zakonodaje in njena nadgradnja z novejšimi zakoni, predstavlja pomemben prispevek k delovanju slovenskih vzajemnih skladov. Predvsem po vstopu Slovenije v EU se je ta zavezala, da bo svoj pravni red poenotila s pravnim redom EU. Izziv sprejemanja novejše zakonodaje na področju trgovanja z vrednostnimi papirji, je bil predvsem lažje širjenje slovenskih investicijskih skladov v druge države EU in lažja registracija tujih investicijskih družb v Sloveniji. V diplomskem delu so tako prikazane prednosti sprejetja modernejše zakonodaje na področju investicijskih skladov, še posebej v smeri zaščite vlagateljev in družb v mednarodnem okolju. Dokazujemo, da slovenska pravna ureditev ne zavira trgovanja s tujimi investicijskimi skladi. Novosti v slovenski pravni ureditvi, pri trgovanju z vzajemnimi skladi, pospešujejo denarna vlaganja v vrednostne papirje. Zaradi sprejete zakonodaje na področju vrednostnih papirjev, je za slovenske vlagatelje portfelj varnejši in dostopnejši. Raziskave temeljijo na slovenski zakonodaji s področja vzajemnih skladov in na analizi družbe Infond d.o.o.
Ključne besede: vzajemni skladi, pravna ureditev, Infond, d.o.o., Slovenija, Avstrija
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 332; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1020,45 KB)

72.
VZROKI PREDČASNE PREKINITVE ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA
Roman Pacek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov ali naložbeno življenjsko zavarovanje sodi med novejšo vrsto življenjskih zavarovanj. Prve police so se pojavile v letu 1957 (Velika Britanija). Pri nas pa se je trženje začelo ob koncu leta 2001. Po pregledu skoraj petnajstletnega obdobja trženja v Sloveniji v grobem opazimo naslednje. Naložbeno življenjsko zavarovanje je v zelo kratkem času, že v letu 2007, postalo prevladujoča oblika življenjskih zavarovanj, z več kot 50-odstonim deležem v malo manj kot 610 milijonov evrov skupno zbrane premije vseh življenjskih zavarovanj. To leto je tudi leto z dosedaj najvišjim deležem vseh življenjskih zavarovanj, z 32,17-odstotnim deležem v strukturi zbrane premije vseh zavarovanj, ki jih evidentira Slovensko zavarovalno združenje. (SZZ, 2015). Rast premije se je nadeljevala, z izjemo leta 2009, do leta 2010. V letu 2010 beležimo najvišji 60,30-odstotni delež naložbenih življenjskih zavarovanj v strukturi življenjskih zavarovanj. Od leta 2010 pa je trend vsakoletnega padanja skupno zbrane premije življenskih zavarovanj, predvsem zaradi padanja zbrane premije naložbenih življenjskih zavarovanj. To se kaže tudi v deležu naložbenih življenjskih zavarovanj, saj je leta 2014, prvič po letu 2007, padel pod 50 % v malo več kot 535 milijonov evrov skupno zbrane premije vseh življenjskih zavarovanj. Obdobju hitre in visoke rasti naložbenih življenskih zavarovanj je sledilo obdobje nadpovprečnega števila predčasnih prekinitev naložbenih polic, z začetkom v letu 2008. SZZ teh podatkov ne zbira, tako da uradnih evidenc o prekinjenih naložbenih zavarovanjih nimamo. Po podatkih zavarovalnic in pisanju medijev (Milič, 2012) naj bi bilo v posameznih letih tudi do 30 % prekinjenih polic glede na število sklenjenih. Prekinjene police so tudi osrednja teme diplomske naloge. V nalogi sem s pomočjo raziskave na podlagi anketnega vprašalnika želel ugotiviti zakaj prihaja do predčasnih prekinitev oziroma odkupa polic. Glavni razlogi za prekinitev polic so predvsem slabi donosi, drugačne predstave o zavarovanju ob sklenitvi ter potreba po denarju. Več kot polovica strank ni redno plačevalo premije naložbenega življenjskega zavarovanja. Skoraj dve tretjini anketirancev se je za prekinitev naložbene police odločilo po prejeti informaciji o stanju premoženja. Več kot tretjina naložbenih polic je bilo sklenjenih za obdobje od 20 do 30 let. Večina prekinjenih polic je bila izvedena kmalu, v času od 3 do 7 let po sklenitvi, ko so vrednosti premoženja naložbene police zaradi načina obračuna stroškov življenjskih zavarovanj in dolgoročnosti pogodbe nizke, nižje od vplačil, a kljub temu lahko dosegajo zelo lepe donose. Te vrednosti premoženja bi bilo potrebno primerjati z izračuni po Tabeli predvidenih vrednosti premoženja.
Ključne besede: naložbeno življenjsko zavarovanje, vzajemni skladi, tveganje, prekinitev, dolgoročno, odkup
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 763; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

73.
ANALIZA USPEŠNOSTI VZAJEMNIH SKLADOV SLOVENSKIH UPRAVLJALCEV
Sabina Topler, 2016, diplomsko delo

Opis: Prednosti vlaganja v vzajemne sklade pred vlaganji v vrednostne papirje so razpršenost tveganja in sredstev, nizki stroški, likvidnost, preglednost naložbe ter profesionalno upravljanje premoženja visoko usposobljenih strokovnjakov. Slovenci imamo v svojem portfelju največ delniških skladov, in sicer kar 70 %, kar pomeni, da smo v primerjavi z evropskim vlagateljem, katerega sredstva v navedeno naložbo ne presegajo 30 % portfelja, nagnjeni k visokemu tveganju. Sklad je uspešen, ko doseže pravo razmerje med tveganjem in donosnostjo v določenem časovnem obdobju, uspešnost skladov pa lahko merimo tudi z različnimi kazalniki. Prednost merila uspešnosti vzajemnih skladov na osnovi metode Capm in njenih kazalnikov (Sharpovega, Treynorjevega, Jensenovega ter kazalnika Sortino), je ta, da upoštevajo tako donosnost kot tveganje naložbe hkrati. Mere uspešnosti, ki smo jih izračunali s kazalniki, pa se lahko ob spremembi izbire netvegane naložbe (v našem primeru je bila to slovenska državna obveznica RS 68) in primerljivega indeksa − Benchmarka (v našem primeru FTSE All-World Index) popolnoma spremenijo. Na osnovi analize delniških vzajemnih skladov smo ugotovili, da je bil v celotnem proučevanem obdobju od leta 2011−2014 najbolje upravljan sklad NLB delniški globalni, ki je dosegel 21,96-odstotno donosnost, sledi pa mu sklad Alta Global z 20,98-odstotno donosnostjo; oba sklada pa sta dosegla tudi najvišje vrednosti kazalnikov. Sklad NLB delniški je bil med vsemi skladi tudi med najbolj tveganimi, vendar pa lahko visoko tveganje opravičimo z njegovo najvišjo donosnostjo. Skladi lahko imajo kljub podobni naložbeni politiki velike razlike v donosnosti, kar smo z našo analizo dokazali, v primerjavi z mednarodno konkurenco pa so te razlike še večje. Donosnost skladov tujih upravljavskih družb v proučevanem obdobju je bila za kar 100-odsototkov večja od donosnosti skladov domačih upravljavskih družb.
Ključne besede: delniški vzajemni skladi, globalni trgi, tveganje in donosnost, kazalniki uspešnosti sklada
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 587; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici