| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
63.
64.
65.
66.
Razvoj simulacijskega modela za investiranje v vzajemne sklade z upoštevanjem tveganja
Bodin Popovič, 2012, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava osnove finančne teorije odločanja in se ukvarja s problemom simulacije kot orodja za podporo odločanju za vlaganje v vzajemne sklade z upoštevanjem tveganja. Problem je v tem, da v različnih delih sveta imajo drugačno naložbeno kulturo in vrednote, ter zato tudi različna orodja (predvsem statistična) za odločitve o oblikovanju portfelja, kot strukture naložbe. Rešitev smo podali s sistemskim načinom reševanja problemov, ki je uporaben predvsem na strateškem nivoju odločanja, saj lahko opazujemo več dejavnikov in uporabimo za odločanje tudi kvalitativne podatke
Ključne besede: vzajemni skladi, simulacija sistemov, optimalni portfelj naložbenika, tveganje portfelja, odločitve v procesu vlaganja
Objavljeno: 21.01.2013; Ogledov: 1071; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

67.
ANALIZA PREDNOSTI IN TVEGANJ SAMOSTOJNEGA TRGOVANJA V PRIMERJAVI Z VLAGANJEM V INVESTICIJSKE SKLADE
Niket Gönc, 2014, diplomsko delo

Opis: Posamezniki trgujejo in varčujejo z različnimi nameni. Lahko gre za varčevanje za starost, ustvarjanje dodatnega dohodka ob redni zaposlitvi, za trgovanje kot glavni vir dohodka ali kaj drugega. Trgovanje poteka na več načinov, ki so lahko posredni ali neposredni. Pri sprejemanju odločitve o načinu posamezniki upoštevajo svoje izkušnje, znanja, čas in naklonjenost k prevzemanju tveganja. Delo diplomskega seminarja analizira prednosti in tveganja samostojnega trgovanja v primerjavi z vlaganjem v investicijske sklade. Pri trgovanju z delnicami, obveznicami, izvedenimi finančnimi instrumenti, valutami in ostalimi vrednostnimi papirji se vedno srečamo z različnimi tveganji. Le-ta predstavljajo negotov donos naše naložbe, saj smo praviloma nezmožni s popolno gotovostjo napovedati dogodkov v prihodnosti. V delu so predstavljena možna tveganja, s katerimi se srečujemo pri trgovanju in obvladovanje katerih je ključnega pomena za uspešno trgovanje. Za trgovanje potrebujemo tudi vsaj osnovna znanja o značilnostih različnih vrednostnih papirjev, ki so predstavljena v nadaljevanju dela. Po odločitvi za vlaganje v vrednostne papirje se srečujemo s problemom, kako naj to storimo. Sprašujmo se, ali ima več prednosti, da trgujemo sami preko borznega posrednika ali naj raje trgovanje in s tem povezane odločitve o nakupih in prodajah vrednostnih papirjev prepustimo upravljavcem skladov. V delu so predstavljene glavne prednosti, ki jih prinaša vlaganje v vzajemne sklade in prednosti, ki jih imamo s samostojnim trgovanjem. Prav tako so predstavljena tveganja oziroma slabosti vzajemnih skladov v primerjavi s samostojnim trgovanjem. Analiza zajema odgovore na vprašanja, za kateri način vlaganja potrebujemo več časa, kateri je bolj tvegan za slabše poučene vlagatelje, kako je z davki, dostopnostjo, stroški in podobno. Zajete so tudi splošne navade varčevalcev, pridobljene na podlagi podatkov, zajetih z anketo.
Ključne besede: vzajemni skladi, samostojno trgovanje, tveganje, vrednostni papirji
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 592; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

68.
Do mutual fund performance and the abilities of fund managers in Slovenia deviate from those in developed markets?
Tanja Markovič-Hribernik, Uroš Vek, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Up until the beginning of the financial crisis, Slovenia was marked by exceptionally high growth rates in the mutual fund industry. The reason for this were in the performance of the Slovenian stock market index, which was one of the best performing in 2007. In this paper we analyzed mutual funds performance in Slovenia to discover the quality of fund managers in the market. The focus was on funds with selected sectoral investment policy. We analyzed different risk adjusted measures such as the M2, the Treynor ratio, the Sortino ratio and the Information ratio using monthly log returns. We also studied selection ability of fund managers with Jensens alpha and timing ability using the Treynor-Mazuy model. We found out that the risk and return performance of mutual funds in Slovenia does not deviate from those in the developed markets and that we can not confirm the selection and market timing ability of fund managers.
Ključne besede: management, manager, vzajemni skladi, investicije, tveganje, meritve, matematična ekonomija, statistične metode, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 310; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

69.
Emerging markets of South-eastern Europe: Croatian mutual funds and Bosnian investment funds
Boris Podobnik, Vanco Balen, Timotej Jagrič, Marko Kolanović, Beco Pehlivanovič, Sebastjan Strašek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: In this article we study the performance of Croatian mutual funds and Bosnian investment funds. The risk/return measures are assessed by using the Sharpe ratio, the Treynor ratio, Jensen's Alpha, and the Treynor appraisal ratio. Furthermore, we analyze the timing ability of the funds using the quadratic regression of Treynor and Mazuy. To emphasize the financial perspective of South-eastern Europe, we also analyze returns of major financial indices in Croatia, Bosnia and Herzegovina, Slovenia, Serbia and Montenegro, Bulgaria, and Macedonia, and show that financial markets in the whole region exhibit a strong performance recently.
Ključne besede: finančni trg, vzajemni skladi, investicijski skladi, tveganje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 384; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

70.
Analiza odločanja individualnih vlagateljev pri investiranju v vzajemne sklade
Mitja Vranetič, 2016, magistrsko delo

Opis: Investiranje individualnih vlagateljev v vzajemne sklade je kompleksen nakupni proces. Dejanske odločitve individualnih vlagateljev v vzajemne sklade so posledica različnih virov informacij in dejavnikov odločanja. Osrednji namen naloge je bila izvedba kvantitativne raziskave o pomembnosti posameznih virov iskanja informacij in dejavnikov odločanja v izbrani družbi za upravljanje v Sloveniji. V teoretičnem delu magistrske naloge na podlagi pregleda literature podrobneje predstavljamo vedenjske finance, tako miselne kot čustvene pristranskosti posameznikov oziroma vlagateljev. Prav tako smo podrobneje predstavili vzajemne sklade, torej njihov razvoj, lastnosti, upravljanje ter nakupni proces individualnih vlagateljev pri investiranju v vzajemne sklade. V empiričnem delu naloge smo na podlagi izsledkov pisnega spraševanja ugotovili, da so vlagateljem najbolj pomembni elektronski viri. Pri dejanski odločitvi za investiranje v vzajemne sklade pa je individualnim vlagateljem najbolj pomemben dejavnik preglednost naložbe. Nadalje smo ugotovili, da se nekateri viri iskanja informacij o vzajemnih skladih razlikujejo glede na demografske podatke vlagateljev, in sicer: zgibanke in publikacije podjetja, seminarji in predstavitve, brezplačno in plačljivo svetovanje finančnih svetovalcev, oglasi na radiu, televiziji in mobilnih telefonih ter oglasi na spletu v iskalnikih, bančniki oziroma bančni svetovalci ter zaposleni v podjetjih kot osebni vir informacij. Rezultati analize so pokazali, da se tudi dejavniki pri dejanski odločitvi individualnih vlagateljev za investiranje v vzajemne sklade razlikujejo glede na nekatere demografske značilnosti vlagateljev, in sicer: naložbena politika, razpršenost naložbe, zaupnost osebnih podatkov, možnost, da lahko uredijo vse od doma preko spleta, možnost, da lahko vse uredijo na banki, kjer imajo že bančni račun, število vseh skladov, možnost prehajanja med podskladi brez stroškov in takojšnjih davčnih obveznosti. Izsledki raziskave predstavljajo osnovo za vpogled v začetne faze nakupnega procesa individualnih vlagateljev v vzajemne sklade. Na tej podlagi ima lahko podjetje večjo možnost, da do posameznih segmentov individualnih vlagateljev pristopa bolj ustrezno. To je možno na način, da pri komunikaciji z njimi pristopa na podlagi ustreznih virov informacij in z različnimi vsebinskimi argumenti, ki služijo kot dejavniki njihovega odločanja.
Ključne besede: vzajemni skladi, individualni vlagatelji, vedenjske finance, nakupni proces, viri informacij, dejavniki odločanja
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 430; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (8,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici