| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA USPEŠNOSTI VZAJEMNIH SKLADOV SLOVENSKIH UPRAVLJALCEV
Sabina Topler, 2016, diplomsko delo

Opis: Prednosti vlaganja v vzajemne sklade pred vlaganji v vrednostne papirje so razpršenost tveganja in sredstev, nizki stroški, likvidnost, preglednost naložbe ter profesionalno upravljanje premoženja visoko usposobljenih strokovnjakov. Slovenci imamo v svojem portfelju največ delniških skladov, in sicer kar 70 %, kar pomeni, da smo v primerjavi z evropskim vlagateljem, katerega sredstva v navedeno naložbo ne presegajo 30 % portfelja, nagnjeni k visokemu tveganju. Sklad je uspešen, ko doseže pravo razmerje med tveganjem in donosnostjo v določenem časovnem obdobju, uspešnost skladov pa lahko merimo tudi z različnimi kazalniki. Prednost merila uspešnosti vzajemnih skladov na osnovi metode Capm in njenih kazalnikov (Sharpovega, Treynorjevega, Jensenovega ter kazalnika Sortino), je ta, da upoštevajo tako donosnost kot tveganje naložbe hkrati. Mere uspešnosti, ki smo jih izračunali s kazalniki, pa se lahko ob spremembi izbire netvegane naložbe (v našem primeru je bila to slovenska državna obveznica RS 68) in primerljivega indeksa − Benchmarka (v našem primeru FTSE All-World Index) popolnoma spremenijo. Na osnovi analize delniških vzajemnih skladov smo ugotovili, da je bil v celotnem proučevanem obdobju od leta 2011−2014 najbolje upravljan sklad NLB delniški globalni, ki je dosegel 21,96-odstotno donosnost, sledi pa mu sklad Alta Global z 20,98-odstotno donosnostjo; oba sklada pa sta dosegla tudi najvišje vrednosti kazalnikov. Sklad NLB delniški je bil med vsemi skladi tudi med najbolj tveganimi, vendar pa lahko visoko tveganje opravičimo z njegovo najvišjo donosnostjo. Skladi lahko imajo kljub podobni naložbeni politiki velike razlike v donosnosti, kar smo z našo analizo dokazali, v primerjavi z mednarodno konkurenco pa so te razlike še večje. Donosnost skladov tujih upravljavskih družb v proučevanem obdobju je bila za kar 100-odsototkov večja od donosnosti skladov domačih upravljavskih družb.
Ključne besede: delniški vzajemni skladi, globalni trgi, tveganje in donosnost, kazalniki uspešnosti sklada
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 924; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Pravna ureditev trženja vzajemnih skladov Infond d.o.o. v odvisnosti od njihove usmerjenosti, tveganosti
Petra Harič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pravni vidik delovanja vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji. Od leta 2002-2015, je v skladu s smernicami in direktivami Evropske unije, Slovenija sprejela tri novele Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1, ZISDU-2 in ZISDU-3). Sprejemanje zakonodaje in njena nadgradnja z novejšimi zakoni, predstavlja pomemben prispevek k delovanju slovenskih vzajemnih skladov. Predvsem po vstopu Slovenije v EU se je ta zavezala, da bo svoj pravni red poenotila s pravnim redom EU. Izziv sprejemanja novejše zakonodaje na področju trgovanja z vrednostnimi papirji, je bil predvsem lažje širjenje slovenskih investicijskih skladov v druge države EU in lažja registracija tujih investicijskih družb v Sloveniji. V diplomskem delu so tako prikazane prednosti sprejetja modernejše zakonodaje na področju investicijskih skladov, še posebej v smeri zaščite vlagateljev in družb v mednarodnem okolju. Dokazujemo, da slovenska pravna ureditev ne zavira trgovanja s tujimi investicijskimi skladi. Novosti v slovenski pravni ureditvi, pri trgovanju z vzajemnimi skladi, pospešujejo denarna vlaganja v vrednostne papirje. Zaradi sprejete zakonodaje na področju vrednostnih papirjev, je za slovenske vlagatelje portfelj varnejši in dostopnejši. Raziskave temeljijo na slovenski zakonodaji s področja vzajemnih skladov in na analizi družbe Infond d.o.o.
Ključne besede: vzajemni skladi, pravna ureditev, Infond, d.o.o., Slovenija, Avstrija
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 446; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1020,45 KB)

3.
Analiza odločanja individualnih vlagateljev pri investiranju v vzajemne sklade
Mitja Vranetič, 2016, magistrsko delo

Opis: Investiranje individualnih vlagateljev v vzajemne sklade je kompleksen nakupni proces. Dejanske odločitve individualnih vlagateljev v vzajemne sklade so posledica različnih virov informacij in dejavnikov odločanja. Osrednji namen naloge je bila izvedba kvantitativne raziskave o pomembnosti posameznih virov iskanja informacij in dejavnikov odločanja v izbrani družbi za upravljanje v Sloveniji. V teoretičnem delu magistrske naloge na podlagi pregleda literature podrobneje predstavljamo vedenjske finance, tako miselne kot čustvene pristranskosti posameznikov oziroma vlagateljev. Prav tako smo podrobneje predstavili vzajemne sklade, torej njihov razvoj, lastnosti, upravljanje ter nakupni proces individualnih vlagateljev pri investiranju v vzajemne sklade. V empiričnem delu naloge smo na podlagi izsledkov pisnega spraševanja ugotovili, da so vlagateljem najbolj pomembni elektronski viri. Pri dejanski odločitvi za investiranje v vzajemne sklade pa je individualnim vlagateljem najbolj pomemben dejavnik preglednost naložbe. Nadalje smo ugotovili, da se nekateri viri iskanja informacij o vzajemnih skladih razlikujejo glede na demografske podatke vlagateljev, in sicer: zgibanke in publikacije podjetja, seminarji in predstavitve, brezplačno in plačljivo svetovanje finančnih svetovalcev, oglasi na radiu, televiziji in mobilnih telefonih ter oglasi na spletu v iskalnikih, bančniki oziroma bančni svetovalci ter zaposleni v podjetjih kot osebni vir informacij. Rezultati analize so pokazali, da se tudi dejavniki pri dejanski odločitvi individualnih vlagateljev za investiranje v vzajemne sklade razlikujejo glede na nekatere demografske značilnosti vlagateljev, in sicer: naložbena politika, razpršenost naložbe, zaupnost osebnih podatkov, možnost, da lahko uredijo vse od doma preko spleta, možnost, da lahko vse uredijo na banki, kjer imajo že bančni račun, število vseh skladov, možnost prehajanja med podskladi brez stroškov in takojšnjih davčnih obveznosti. Izsledki raziskave predstavljajo osnovo za vpogled v začetne faze nakupnega procesa individualnih vlagateljev v vzajemne sklade. Na tej podlagi ima lahko podjetje večjo možnost, da do posameznih segmentov individualnih vlagateljev pristopa bolj ustrezno. To je možno na način, da pri komunikaciji z njimi pristopa na podlagi ustreznih virov informacij in z različnimi vsebinskimi argumenti, ki služijo kot dejavniki njihovega odločanja.
Ključne besede: vzajemni skladi, individualni vlagatelji, vedenjske finance, nakupni proces, viri informacij, dejavniki odločanja
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 676; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (8,09 MB)

4.
VZROKI PREDČASNE PREKINITVE ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA
Roman Pacek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov ali naložbeno življenjsko zavarovanje sodi med novejšo vrsto življenjskih zavarovanj. Prve police so se pojavile v letu 1957 (Velika Britanija). Pri nas pa se je trženje začelo ob koncu leta 2001. Po pregledu skoraj petnajstletnega obdobja trženja v Sloveniji v grobem opazimo naslednje. Naložbeno življenjsko zavarovanje je v zelo kratkem času, že v letu 2007, postalo prevladujoča oblika življenjskih zavarovanj, z več kot 50-odstonim deležem v malo manj kot 610 milijonov evrov skupno zbrane premije vseh življenjskih zavarovanj. To leto je tudi leto z dosedaj najvišjim deležem vseh življenjskih zavarovanj, z 32,17-odstotnim deležem v strukturi zbrane premije vseh zavarovanj, ki jih evidentira Slovensko zavarovalno združenje. (SZZ, 2015). Rast premije se je nadeljevala, z izjemo leta 2009, do leta 2010. V letu 2010 beležimo najvišji 60,30-odstotni delež naložbenih življenjskih zavarovanj v strukturi življenjskih zavarovanj. Od leta 2010 pa je trend vsakoletnega padanja skupno zbrane premije življenskih zavarovanj, predvsem zaradi padanja zbrane premije naložbenih življenjskih zavarovanj. To se kaže tudi v deležu naložbenih življenjskih zavarovanj, saj je leta 2014, prvič po letu 2007, padel pod 50 % v malo več kot 535 milijonov evrov skupno zbrane premije vseh življenjskih zavarovanj. Obdobju hitre in visoke rasti naložbenih življenskih zavarovanj je sledilo obdobje nadpovprečnega števila predčasnih prekinitev naložbenih polic, z začetkom v letu 2008. SZZ teh podatkov ne zbira, tako da uradnih evidenc o prekinjenih naložbenih zavarovanjih nimamo. Po podatkih zavarovalnic in pisanju medijev (Milič, 2012) naj bi bilo v posameznih letih tudi do 30 % prekinjenih polic glede na število sklenjenih. Prekinjene police so tudi osrednja teme diplomske naloge. V nalogi sem s pomočjo raziskave na podlagi anketnega vprašalnika želel ugotiviti zakaj prihaja do predčasnih prekinitev oziroma odkupa polic. Glavni razlogi za prekinitev polic so predvsem slabi donosi, drugačne predstave o zavarovanju ob sklenitvi ter potreba po denarju. Več kot polovica strank ni redno plačevalo premije naložbenega življenjskega zavarovanja. Skoraj dve tretjini anketirancev se je za prekinitev naložbene police odločilo po prejeti informaciji o stanju premoženja. Več kot tretjina naložbenih polic je bilo sklenjenih za obdobje od 20 do 30 let. Večina prekinjenih polic je bila izvedena kmalu, v času od 3 do 7 let po sklenitvi, ko so vrednosti premoženja naložbene police zaradi načina obračuna stroškov življenjskih zavarovanj in dolgoročnosti pogodbe nizke, nižje od vplačil, a kljub temu lahko dosegajo zelo lepe donose. Te vrednosti premoženja bi bilo potrebno primerjati z izračuni po Tabeli predvidenih vrednosti premoženja.
Ključne besede: naložbeno življenjsko zavarovanje, vzajemni skladi, tveganje, prekinitev, dolgoročno, odkup
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 1159; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Emerging markets of South-eastern Europe: Croatian mutual funds and Bosnian investment funds
Boris Podobnik, Vanco Balen, Timotej Jagrič, Marko Kolanović, Beco Pehlivanovič, Sebastjan Strašek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: In this article we study the performance of Croatian mutual funds and Bosnian investment funds. The risk/return measures are assessed by using the Sharpe ratio, the Treynor ratio, Jensen's Alpha, and the Treynor appraisal ratio. Furthermore, we analyze the timing ability of the funds using the quadratic regression of Treynor and Mazuy. To emphasize the financial perspective of South-eastern Europe, we also analyze returns of major financial indices in Croatia, Bosnia and Herzegovina, Slovenia, Serbia and Montenegro, Bulgaria, and Macedonia, and show that financial markets in the whole region exhibit a strong performance recently.
Ključne besede: finančni trg, vzajemni skladi, investicijski skladi, tveganje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 498; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Do mutual fund performance and the abilities of fund managers in Slovenia deviate from those in developed markets?
Tanja Markovič-Hribernik, Uroš Vek, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Up until the beginning of the financial crisis, Slovenia was marked by exceptionally high growth rates in the mutual fund industry. The reason for this were in the performance of the Slovenian stock market index, which was one of the best performing in 2007. In this paper we analyzed mutual funds performance in Slovenia to discover the quality of fund managers in the market. The focus was on funds with selected sectoral investment policy. We analyzed different risk adjusted measures such as the M2, the Treynor ratio, the Sortino ratio and the Information ratio using monthly log returns. We also studied selection ability of fund managers with Jensens alpha and timing ability using the Treynor-Mazuy model. We found out that the risk and return performance of mutual funds in Slovenia does not deviate from those in the developed markets and that we can not confirm the selection and market timing ability of fund managers.
Ključne besede: management, manager, vzajemni skladi, investicije, tveganje, meritve, matematična ekonomija, statistične metode, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 395; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

7.
ANALIZA PREDNOSTI IN TVEGANJ SAMOSTOJNEGA TRGOVANJA V PRIMERJAVI Z VLAGANJEM V INVESTICIJSKE SKLADE
Niket Gönc, 2014, diplomsko delo

Opis: Posamezniki trgujejo in varčujejo z različnimi nameni. Lahko gre za varčevanje za starost, ustvarjanje dodatnega dohodka ob redni zaposlitvi, za trgovanje kot glavni vir dohodka ali kaj drugega. Trgovanje poteka na več načinov, ki so lahko posredni ali neposredni. Pri sprejemanju odločitve o načinu posamezniki upoštevajo svoje izkušnje, znanja, čas in naklonjenost k prevzemanju tveganja. Delo diplomskega seminarja analizira prednosti in tveganja samostojnega trgovanja v primerjavi z vlaganjem v investicijske sklade. Pri trgovanju z delnicami, obveznicami, izvedenimi finančnimi instrumenti, valutami in ostalimi vrednostnimi papirji se vedno srečamo z različnimi tveganji. Le-ta predstavljajo negotov donos naše naložbe, saj smo praviloma nezmožni s popolno gotovostjo napovedati dogodkov v prihodnosti. V delu so predstavljena možna tveganja, s katerimi se srečujemo pri trgovanju in obvladovanje katerih je ključnega pomena za uspešno trgovanje. Za trgovanje potrebujemo tudi vsaj osnovna znanja o značilnostih različnih vrednostnih papirjev, ki so predstavljena v nadaljevanju dela. Po odločitvi za vlaganje v vrednostne papirje se srečujemo s problemom, kako naj to storimo. Sprašujmo se, ali ima več prednosti, da trgujemo sami preko borznega posrednika ali naj raje trgovanje in s tem povezane odločitve o nakupih in prodajah vrednostnih papirjev prepustimo upravljavcem skladov. V delu so predstavljene glavne prednosti, ki jih prinaša vlaganje v vzajemne sklade in prednosti, ki jih imamo s samostojnim trgovanjem. Prav tako so predstavljena tveganja oziroma slabosti vzajemnih skladov v primerjavi s samostojnim trgovanjem. Analiza zajema odgovore na vprašanja, za kateri način vlaganja potrebujemo več časa, kateri je bolj tvegan za slabše poučene vlagatelje, kako je z davki, dostopnostjo, stroški in podobno. Zajete so tudi splošne navade varčevalcev, pridobljene na podlagi podatkov, zajetih z anketo.
Ključne besede: vzajemni skladi, samostojno trgovanje, tveganje, vrednostni papirji
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 764; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
Razvoj simulacijskega modela za investiranje v vzajemne sklade z upoštevanjem tveganja
Bodin Popovič, 2012, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava osnove finančne teorije odločanja in se ukvarja s problemom simulacije kot orodja za podporo odločanju za vlaganje v vzajemne sklade z upoštevanjem tveganja. Problem je v tem, da v različnih delih sveta imajo drugačno naložbeno kulturo in vrednote, ter zato tudi različna orodja (predvsem statistična) za odločitve o oblikovanju portfelja, kot strukture naložbe. Rešitev smo podali s sistemskim načinom reševanja problemov, ki je uporaben predvsem na strateškem nivoju odločanja, saj lahko opazujemo več dejavnikov in uporabimo za odločanje tudi kvalitativne podatke
Ključne besede: vzajemni skladi, simulacija sistemov, optimalni portfelj naložbenika, tveganje portfelja, odločitve v procesu vlaganja
Objavljeno: 21.01.2013; Ogledov: 1257; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici