1. Karierna orientacija in položaj mladih na trgu delaLucija Časar, 2021, magistrsko delo Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem.
V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela.
Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem.
Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 845; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Do zaposlitve s pomočjo vseživljenjske karierne orientacijeJerneja Bizjak, 2017, magistrsko delo Opis: Živimo v času, v katerem se znanost in tehnologija hitro razvijata, vsi ti hitri napredki pa močno vplivajo na naš vsakdanjik, na delo in zaposlovanje. Zaradi hitrih tehnoloških sprememb se pojavljajo potrebe po novih oblikah dela, ki zahtevajo drugačne spretnosti in znanja. V današnjem času je potreba po nenehnem izobraževanju in učenju ključna pri ustvarjanju kariere in pripomore k osebnostni rasti ter razvoju posameznika. Kljub temu da se vselej pojavljajo nova delovna mesta, je brezposelnost v Sloveniji še vedno eden najresnejših in ključnih problemov. V okviru politik na ravni Evropske unije se tudi Slovenija aktivno bori s problematiko brezposelnosti. V svoje ukrepe vključuje vse več izobraževanja in usposabljanj na ravni celotnega prebivalstva, še posebej veliko pozornosti pa posveča brezposelnim. Zavedamo se, da z zmanjševanjem brezposelnosti ugodno vplivamo na razvoj celotne družbe in s tem izboljšujemo ekonomsko-socialni položaj ter gospodarsko uspešnost, zato se proti brezposelnosti potrebno boriti.
Ključne besede: brezposelnost, kariera, izobraževanje, znanje, učenje, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska karierna orientacija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1453; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,17 MB) |
3. Vloga karierne orientacije v terciarnem izobraževanjuTina Radovanovič, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Dandanes se študentje ob vstopu na trg dela soočajo z vse večjimi zahtevami delodajalcev. Takrat ugotovijo, da jim primanjkuje določenih znanj, sposobnosti in izkušenj, ki bi jih lahko pridobili v času študija. A tekom le-tega se s samo karierno orientacijo ne ukvarjajo. Tako zamudijo številne priložnosti, ki jih zanje organizirajo različne institucije. Najbolj aktivne so izobraževalne ustanove, kjer delujejo karierni centri, ki organizirajo delavnice, sejme, seminarje, predavanja ipd. Nudijo tudi brezplačno karierno svetovanje. Študentje se začnejo zavedati pomena karierne orientacije prepozno, kar lahko zmanjša njihovo možnost uspeha pri zaposlitvi in nadaljnji karieri.
V diplomskem delu smo raziskali, ali študentje poznajo institucije, ki delujejo na področju karierne orientacije, in v kolikšni meri te institucije vplivajo na karierno orientacijo študentov. Poleg tega nas je zanimalo tudi, koliko so študentje aktivni na področju karierne orientacije in kakšni so njihovi plani za karierno pot. Raziskavo smo izvedli med študenti Fakultete za organizacijske vede. Dobljene rezultate smo analizirali s statističnim programom SPSS in jih v razpravi interpretirali ter komentirali. Ugotovili smo, da se študentje zavedajo pomembnosti karierne orientacije, vendar pa na tem področju vseeno niso aktivni.
Ključne besede: Kariera, Karierna orientacija, Vloga karierne orientacije, Karierna pot, Institucije
Objavljeno v DKUM: 05.09.2017; Ogledov: 2099; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. Trg dela mladih v SlovenijiPetra Zupan, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju in z aktivnim iskanjem zaposlitve začnejo po dopolnjenem dvajsetem letu starosti. Ta vstop je izredno pomemben, saj dolgoročno vpliva na kariero posameznika.
V magistrski nalogi smo raziskovali trg dela mladih v Sloveniji. Predstavili smo teoretične osnove zaposlovanja in brezposelnosti, ki so ključne za razumevanje zaposljivosti iskalcev zaposlitve in problematike zaposlovanja mladih.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo proučili strokovno domačo in tujo literaturo s področja trga dela, zaposlovanja, brezposelnosti in psihosocialnega vidika brezposelnosti. Predstavili smo delovanje in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer smo se osredotočili predvsem na programe vseživljenjske karierne orientacije, ki jih Zavod nudi mladim. Predstavili smo tudi program Jamstvo za mlade, katerega namen je čim hitrejša aktivacija mladih na trgu dela. Prikazana študija mladih na trgu dela v Sloveniji zajema podatke med letoma 2008 in 2016 kot so: gibanje števila brezposelnih mladih, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih, anketna brezposelnost mladih, razlog prijave, razlog odjave iz evidence brezposelnih, strukturne značilnosti mladih prijavljenih v evidenci Zavoda za zaposlovanje (spol, izobrazba, poklic, trajanje brezposelnosti, območna služba prijave, statistična regija stalnega bivališča), vključevanje mladih v programe Aktivne politike zaposlovanja, posredovanje mladih na prosta delovna mesta, ponudbe v okviru programa Jamstvo za mlade in zaposlovanje brezposelnih mladih.
Empirični del naloge je sestavljen iz analize, ki smo jo opravili s pomočjo statističnih podatkov, pridobljenih s strani Zavoda RS za zaposlovanje.
Vzorčne podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da se trajanje brezposelnosti mladih ne razlikuje glede na spol, da se obseg delovnih izkušenj mladih razlikuje glede na najvišjo dokončano izobrazbo, da imajo največ delovnih izkušenj tisti mladi, ki imajo zaključeno poklicno izobrazbo, najmanj pa mladi z zaključeno terciarno izobrazbo. Potrdili smo hipotezo, da med obsegom delovnih izkušenj in starostjo brezposelnih mladih obstaja pozitivna povezanost. Prav tako lahko potrdimo, da obstajajo razlike v obsegu delovnih izkušenj mladih glede na spol. Magistrsko nalogo smo zaključili z uporabo metode časovnih vrst za napoved števila brezposelnih mladih za prve tri mesece leta 2017. Pri tem moramo poudariti, da pri izračunih nismo upoštevali sprememb stanja v gospodarstvu in družbi. Gre torej za napovedovanje števila brezposelnih mladih v prihodnjih mesecih zgolj na podlagi števila brezposelnih mladih v preteklih 12 letih.
Ključne besede: Brezposelnost, Mladi, Zavod RS za zaposlovanje, Vseživljenjska karierna orientacija, Jamstvo za mlade
Objavljeno v DKUM: 15.05.2017; Ogledov: 3903; Prenosov: 637
Celotno besedilo (1,91 MB) |
5. VPLIV IN VLOGA POSAMEZNIH DEJAVNIKOV NA IZBIRO SREDNJE ŠOLE DEVETOŠOLCEVLana Matjašič - Filipič, 2016, magistrsko delo Opis: Današnji čas že od otrok in mladostnikov zahteva prilagodljivost in fleksibilnost. To velja tudi za poklicno odločitev in pred tem izbiro srednje šole. Oboje predstavlja del procesa, ki ga imenujemo poklicna orientacija. Predstavlja celostno in organizirano dejavnost, ki posamezniku pomaga do samostojne odločitve za nadaljnje izobraževanje in izbiro poklica. Sestavljena je iz mnogih zaporednih aktivnosti, ki mladostniku pomagajo, da spozna samega sebe, lastne želje in interese, sposobnosti in druge osebnostne lastnosti, ki so pomembne za njegovo poklicno odločitev. Pojem poklicna orientacija, ki je vse bolj pomemben v širšem družbenem kontekstu, vse bolj nadomešča pojem karierna orientacija. Slednja po navedbah nekaterih avtorjev predstavlja sodobnejši in širši pristop, saj povezuje poklicno, izobraževalno in osebno orientacijo skozi celotno življenje.
V teoretičnem delu naloge smo opredelili poklicno orientacijo z vidika izbire srednje šole oz. nadaljnjega izobraževanja. Proučili smo teorije izbire poklica, ki kljub različnosti v teoretičnih podlagah z opredeljenimi dejavniki vplivajo na posameznikovo poklicno izbiro. Opredelili smo vlogo šolske svetovalne službe pri izbiri srednje šole devetošolcev ter proučili tudi vlogo še drugih izbranih dejavnikov, kot so: starši ali skrbniki, učitelji, razrednik in spletni mediji.
V empiričnem delu smo na vzorcu učencev devetega razreda iz osnovnih šol Mestne občine Maribor izvedli raziskavo o vplivu izbranih dejavnikov na izbiro srednje šole. Posebej smo se osredotočili na vpliv šolske svetovalne službe pri posameznikovi poklicni odločitvi in vlogo šole na področju posredovanja različnih informacij in izvajanja dejavnosti s področja poklicne orientacije. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo pri devetošolcih na izbiro srednje šole največji vpliv starši in šolska svetovalna služba.
Ključne besede: poklicna orientacija, karierna orientacija, mladostnik, srednja šola, poklic
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 5512; Prenosov: 384
Celotno besedilo (1,75 MB) |
6. KARIERNA ORIENTACIJA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNOŠOLSKEM PROGRAMU Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM - ŠTUDIJA PRIMERATina Lovrec, 2016, magistrsko delo Opis: Evropske države v zadnjih nekaj desetletjih postopoma prilagajajo zakonodajo in izobraževalne programe rednih šol z namenom izboljšati vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Začetek sprememb v Sloveniji je na tem področju pomenila Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Skoraj sočasno so bili sprejeti nekateri pomembnejši zakoni, med katerimi je potrebno omeniti Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996, Zakon o osnovni šoli iz leta 1996 ter leta 2000 sprejet Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Zakonodaja tako opredeljuje otroke s posebnimi potrebami, ureja celotno področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami na vseh ravneh izobraževanja ter predpisuje načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja.
Trenutno aktualni Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) kot temeljno konceptualno usmeritev opredeljuje inkluzivno naravnano izobraževanje, zato v nalogi natančneje opišemo inkluzijo. Pozornost se je namreč ob spremembah zakonodaje iz otrokove motnje, ovire ali primanjkljaja premaknila na sprejemanje različnosti in individualnosti učencev. Poleg inkluzije je predstavljeno še področje integracije in vzporednice med omenjenima pojmoma. Teoretični del naloge se nadaljuje z opredelitvijo otrok s posebnimi potrebami, s poudarkom na gibalno oviranih otrocih, ki trpijo za posledicami cerebralne paralize. V nadaljevanju je opisan postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in s tem povezane značilnosti. Predstavljene so tudi možnosti usmerjanja otrok s posebnimi potrebami po končanem devetem razredu osnovne šole s prilagojenim programom in šolanje na programih nižjega poklicnega izobraževanja. Na koncu teoretičnega dela je opredeljena še karierna orientacija, njeno zgodovinsko ozadje ter ovire na karierni poti otrok s posebnimi potrebami.
Predmet raziskovanja v empiričnem delu magistrske naloge je poklicno usmerjanje otroka s posebnimi potrebami po končanem osnovnošolskem izobraževanju v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Kljub temu da so v šolski zakonodaji postavljeni temelji postopka usmerjanja in inkluzivne vzgoje in izobraževanja, v praksi nemalokrat prihaja do težav in posledično neustreznih usmeritev.
S pomočjo študije primera smo želeli izpostaviti in opozoriti na probleme, ki se lahko pojavljajo pri kariernem usmerjanju gibalno oviranega učenca, ki ima tudi več drugih posebnih potreb. Pri tem smo se opirali na javne in zasebne dokumente o obravnavanem primeru posameznika s posebnimi potrebami ter na zakone in predpise, ki veljajo za otroke s posebnimi potrebami. Obenem smo v nalogi poudarili širši družbeni interes za vključitev otrok s posebnimi potrebami v redne oblike vzgoje in izobraževanja, s čimer želi družba zagotoviti enake možnosti vsem brez diskriminiranja. Poleg študije primera smo uporabili še polstrukturirana intervjuja, ki sta nam bila v veliko pomoč pri poglobljenem razumevanja obravnavanega primera.
S pomočjo študije primera smo ugotovili, da je samoiniciativnost staršev pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pomemben faktor. Njihova zavzetost lahko pripomore pri iskanju najustreznejše rešitve za nadaljevanje karierne poti. Strokovni delavci pa ugotavljajo, da je trenutno veljavna zakonodaja na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami še zmeraj pomanjkljiva. Več pozornosti bi bilo potrebno posvečati karierni orientaciji otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, gibalno ovirani otroci, cerebralna paraliza, inkluzija, integracija, karierna orientacija, nižje poklicno izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 3817; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,37 MB) |
7. Vloga višješolskega zavoda pri iskanju prve zaposlitve diplomantovRoman Rehberger, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Višja strokovna šola Šolskega centra Kranj (VSŠ ŠC Kranj) si prizadeva, da njeni študenti in diplomanti pridobijo uporabno praktično znanje, kar jim omogoča zaposljivost in osebno rast. Glede na dejstvo, da je osrednji predmet preučevanja magistrskega dela vloga višje šole pri zaposlovanju diplomantov, smo v teoretičnem delu naloge predstavili nekatere možnosti, teoretična priporočila in smernice za zagotavljanje zaposljivosti diplomantov, opozorili na ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost zaposlovanja, ter predstavili spremenjeno vlogo šole pri povečanju zaposljivosti.
V empiričnem delu naloge smo raziskali in analizirali, kako diplomanti VSŠ ŠC Kranj razumejo pomembnost svoje zaposljivosti in graditve kariere ter koliko je usmeritev šole v zaposljivost prepoznana pri študentih. Analizirali smo zaposlenost diplomantov VSŠ ŠC Kranj v programih mehatronika in informatika. Pridobili smo mnenje diplomantov o tem, katere aktivnosti bi prispevale k večji zaposljivosti diplomantov, katere dimenzije zaposljivosti so že prisotne na VSŠ ŠC Kranj.
Ugotovili smo, da je po mnenju diplomantov višja šola v določeni meri dobro opravila svojo vlogo pri zagotavljanju njihove zaposljivosti in iskanju prve zaposlitve ter da je velik delež diplomantov trenutno že zaposlen. Obstajajo pa možnosti za izboljšanje kakovosti delovanja VSŠ ŠC Kranj v prid zagotavljanju zaposljivosti diplomantov in nudenju pomoči pri iskanju prve zaposlitve. Zato smo oblikovali predloge za pomoč študentom pri načrtovanju kariere, in sicer uvedbo novih dejavnosti v okviru kariernega centra in vključitev vsebin karierne orientacije v kurikulum.
Ključne besede: višja šola, zaposlovanje diplomantov, zaposljivost, karierna orientacija, karierni center.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1401; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,04 MB) |
8. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA NAČRTOVANJE KARIERE ŠTUDENTOVAnja Zule, 2012, diplomsko delo Opis: Načrtovanje kariere je proces, ki se mora začeti čim bolj zgodaj. Eden najpogostejših modelov načrtovanja kariere omenja naslednje stopnje: določitev kariernih cijev, samooceno (ocenitev lastnih znanj, interesov, vrednot, veščin, prednosti in slabosti ipd.), raziskovanje oziroma zbiranje informacij o področju, ki nas zanima, in pripravo načrta za dosego zastavljenih ciljev. Vsak posameznik sam prevzema odgovornost za svojo kariero, vendar študenti kljub temu večkrat odgovornosti glede svoje kariere prepuščajo drugim, kar posredno zmanjšuje zadovoljstvo in kasnejšo kakovost dela.
V diplomski nalogi smo zato predstavili zgodovino kariere, osnovna pojmovanja kariere, karierne teorije, karierne dejavnike, poklicno orientacijo, model Scheinovih kariernih sider in razvoj kariere. V raziskovalnem delu smo raziskovali ali študenti načrtujejo svojo kariero, ali obstajajo razlike pri načrtovanju kariere med spoloma in ali obstajajo razlike v načinu študija pri načrtovanju kariere. Ugotovili smo, da študenti načrtujejo svojo kariero in da so karierno usmerjeni. Študenti so mnenja, da dovolj časa posvetijo načrtovanju lastne kariere in si postavljajo karierne cilje. Večjih razlik med spoloma ni. Razlike so se pokazale v načinu študija, saj večje število izrednih študentov več časa posveti načrtovanju kariere, prav tako jih je več mnenja, da so karierno usmerjeni.
Ključne besede: kariera, dejavniki kariere, karierne teorije, karierna orientacija, študenti
Objavljeno v DKUM: 21.08.2012; Ogledov: 2865; Prenosov: 335
Celotno besedilo (746,48 KB) |
