| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 48 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
Poučevanje tujih jezikov v montessori in waldorfskih šolah ter v vrtcih v Sloveniji
Mateja Jošt Kodrun, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se posveča alternativnim šolam in vrtcem v Sloveniji na primeru pristopov montessori in waldorf. Ti dve vrsti šol, ki so ju običajno ustanovili starši, postajata v Sloveniji v zadnjih letih vedno bolj priljubljeni. Namen magistrskega dela ju je primerjati in analizirati, torej podrobneje preučiti filozofiji waldorf in montessori šol, njun položaj v svetu in v Sloveniji ter znotraj tega njuno poučevanje tujih jezikov. V nadaljevanju magistrskega dela sledi opis izobraževanja za učitelje pri enem in pri drugem sistemu, torej waldorf in montessori. Navajamo tudi, kdo so znane osebnosti obeh šol in kaj o njuni teoriji, razlikah in podobnostih ter primerjavi z ustaljenim šolskim sistemom ugotavljajo mednarodne in domače raziskave. Sledi opis organiziranosti teh šol in vrtcev v Sloveniji. V empiričnem delu se ukvarjamo s podobnostmi in razlikami obeh šol. Skušamo odgovoriti na vprašanje, kakšno vlogo igrajo te alternativne šole v našem šolskem sistemu. Primerjalno opišemo tudi učne načrte obeh šol s poudarkom na področju poučevanja tujih jezikov. S pomočjo intervjujev in opazovanj pouka tujega jezika skušamo predstaviti sliko realnega šolskega življenja v teh alternativnih šolah.
Ključne besede: montessori šole, waldorfske šole, montessori vrtci, waldorfski vrtci, poučevanje tujih jezikov, Maria Montessori, Rudolf Steiner
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 13; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

42.
Analiza razumevanja pojma plovnost v kontekstu njegovega prenosa od vzgojitelja na otroke
Petra Furlan, Samo Fošnarič, 2014, strokovni članek

Opis: Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje različna področja izobraževanja, ki se med seboj smiselno in celostno povezujejo. Narava je eno izmed področij, ki predstavlja otrokovo prvo spoznavanje sveta in prvo vodeno spoznavanje narave. Naravoslovne vsebine so namreč zelo primerne za raziskovanje, saj so predmeti in pojavi konkretni in za otroke bolj privlačni. Pouk naravoslovja bi tako lahko deloval kot izhodišče za vse druge vsebine, vendar poučevanje naravoslovja povzroča številne težave, predvsem s tem, kako vsebine predstaviti otrokom. To pogosto predstavlja izziv in odgovornost za vzgojitelje, saj mora biti podajanje vsebine prilagojeno otrokovi starosti, uporabljati morajo pravilno izrazoslovje, hkrati pa se morajo izogibati pretiranemu poenostavljanju in posploševanju. Plovnost je naravni pojav, s katerim se sreča vsak otrok, a ga je težko razložiti. V prispevku ocenjujemo poznavanje in razumevanje plovnosti pri izrednih študentih študijskega programa Predšolska vzgoja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se izvaja na različnih lokacijah po Sloveniji. Gre za študente, ki že poučujejo v vrtcih, in zato predpostavljamo, da so z navedeno vsebino dobro seznanjeni, saj so se z njo že srečali pri fizikalnih vsebinah med študijem. Preverili smo, na kašen način razložijo plovnost otrokom in če se njihovo znanje o plovnosti razlikuje glede na kraj izvajanja študija. Ugotovili smo, da je znanje študentov o plovnosti izredno slabo in pomanjkljivo. Poleg tega imajo študentje o plovnosti precej napačnih predstav, ki jih prenašajo na otroke. Z raziskavo potrdimo, da niti delovna doba niti kraj izobraževanja bistveno ne vplivata na njihovo razlago o plovnosti (p > 0,05).
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, naravoslovje, plovnost
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 232; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (176,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

43.
Medkulturna vzgoja in izobraževanje v vrtcu in v prvem triletju osnovne šole
Mojca Vah Jevšnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Medkulturni dialog pomeni vzpostavitev odprte in spoštljive izmenjave pogledov med posamezniki in skupinami z različnimi migracijskimi oz. kulturnimi ozadji, ki temelji na medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Uspešna vzpostavitev medkulturnega dialoga je temelj za razvoj in obstoj inkluzivnih družb, ki stremijo k integraciji in družbeni koheziji ter zavračajo marginalizacijo ranljivih družbenih skupin, hkrati pa prispeva k boju proti predsodkom in stereotipom v javnem življenju in v političnem diskurzu. Namen članka je, predstaviti pomembnost vključitve medkulturne vzgoje in izobraževanja v vrtec in v prvo triletje osnovne šole kot integrirano vsebino pri različnih dejavnostih in predmetih, hkrati pa ponuditi konkretne smernice za implementacijo v praksi.
Ključne besede: medkulturna vzgoja, kulturna raznolikost, otroški vrtci, predšolska vzgoja, osnovne šole
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 389; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (96,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

44.
Načrtovanje in izvajanje likovnih dejavnosti v vrtcih
Uršula Podobnik, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni izsledki raziskave, opravljene v okviru projekta Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje. Raziskovanje sta spodbudili poudarjena vloga likovnosti v izpostavljenem pedagoškem konceptu in želja po odkrivanju stanja predšolske likovne prakse v slovenskih vrtcih. Teoretični del je posvečen značilnostim kakovostne likovne dejavnosti v predšolskem obdobju in različnim organizacijskim opcijam, ki bi jih kazalo v večji meri vključevati v načrtovanje in izvajanje likovne dejavnosti. Ta izhodišča so predstavljala vodilo tudi v empiričnem delu raziskave, v katerem smo se osredotočili zlasti na tiste dejavnike, ki jih posebej izpostavljajo strokovnjaki iz Reggio Emilie. S pomočjo vprašalnika smo skušali spoznati način načrtovanja in izvajanja likovne dejavnosti v slovenskih vrtcih skozi prizmo italijanskega pedagoškega modela. V interpretativnem delu prispevka smo se osredotočili predvsem na primerjavo ravnanja vzgojiteljev v mestnem, primestnem in vaškem okolju (torej na vpliv umeščenosti vrtca v okolje) in skušali osvetliti različne modifikacijske možnosti načrtovanja likovne dejavnosti glede na lociranost vrtca.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, likovna vzgoja
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 292; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (100,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

45.
Opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja - priložnost, da prisluhnemo otroku kot kompetentnemu glasbeniku
Bogdana Borota, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Pomembna vloga odraslega v vrtcu je načrtovanje in spremljanje razvoja in učenja otrok. Prav povezava med tema dvema vlogama odraslega prispeva k dvigu ravni kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Praksa spremljanja glasbenega razvoja in učenja še ni sistematično raziskana, zato so v prispevku na teoretični ravni obravnavani in kasneje na primerih pojasnjeni ključni elementi spremljanja zgodnjega glasbenega razvoja otrok. Aplikativnost teorije se kaže tudi v oblikovanih postavkah opazovalnih list, ki bi jih veljalo v praksi preizkušati in razvijati. Nadalje sta nakazani tudi (1) razlika v raznovrstnosti dokumentacijskega gradiva pri opazovanju in spremljanju ter (2) povezava med spremljanjem in nadaljnjim načrtovanjem kurikula na področju glasbe. Namen raziskave, predstavljene v prispevku, pa je ugotoviti stanje na področju opazovanja in spremljanja glasbenega razvoja s posebnim poudarkom na ugotavljanju pogostosti in tehnikah beleženja opazovanj. Rezultati, pridobljeni na vzorcu 810 strokovnih delavcev iz slovenskih vrtcev, kažejo, da se vzgojitelji ocenjujejo kot pomemben dejavnik pri spodbujanju glasbenega razvoja otrok in da v tej vlogi dokumentirajo glasbeni razvoj otrok v vrtcu. Vendar je spremljanje premalo sistematično in pogosto, da bi lahko sklepali na njegovo učinkovitost v povezavi z načrtovanjem procesno-razvojnega modela glasbenega učenja in poučevanja.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, glasbena vzgoja, glasbeni razvoj, glasba
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 287; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (254,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

46.
Stališča vzgojiteljev do zgodnje pismenosti v Sloveniji
Darija Skubic, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek se loteva problematike zgodnje pismenosti v Sloveniji. Obsega dva dela. V prvem delu sta opredeljena pojma pismenost (historično) in zgodnja pismenost. V nadaljevanju je prikazano pojmovanje predopismenjevanja v Kurikulumu za vrtce in nekatere usmeritve, ki jih na tem področju v vrtcu predvidevata evropska izobraževalna politika (OECD, 2001, 2002, 2006) in Bela knjiga v vzgoji in izobraževanju (2011). V drugem delu je predstavljena raziskava, v kateri so zbrana stališča vzgojiteljev iz devetih naključno izbranih slovenskih vrtcev do posameznih trditev o zgodnji pismenosti v Sloveniji in njihovi predlogi za izboljšanje trenutnega stanja na področju zgodnje pismenosti. Sklepne ugotovitve prinašajo nekatere usmeritve za izboljšanje jezikovne prakse v slovenskih vrtcih na področju zgodnje pismenosti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, zgodnja pismenost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 187; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (158,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
Vmesni model za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu
Vesna Geršak, Vid Lenard, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje model vmesne poti (angl. midway model) za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu, ki združuje dva pola, pedagoški (procesni) model in model profesionalnega učenja plesa. Pedagoški model je osnovan na procesu kot najpomembnejšem elementu plesnega ustvarjanja in večinoma izključuje končni rezultat. Model profesionalnega učenja plesa pa ima objektivne cilje in je naravnan na rezultat plesno koreografijo, ki je v večini primerov že vnaprej sestavljena in ne dopušča participacije otrok. V prispevku oba modela povežemo z rezultati raziskave o stanju na področju plesne vzgoje v slovenskih vrtcih in ugotovitvami pri delu z izrednimi študenti ter vzgojitelji v vrtcu. Predstavljene so smernice, ki združujejo dva nasprotna modela, pedagoškega in profesionalnega; interpretiramo jih s cilji in izvajanjem kurikula za vrtce na področju plesa. Zaključujemo, da je za kakovostno izvajanje plesne umetnosti v predšolskem obdobju ključno povezovanje obeh modelov, saj le na tak način plesne dejavnosti otroku nudijo raziskovanje, podoživljanje, izražanje, ustvarjanje, upodabljanje, izvajanje, estetsko izkušnjo in zadovoljstvo ob zaključku procesa ter predstavitvi svojega ustvarjanja drugim. Na ta način plesna umetnost otroku nudi razvoj na kognitivnem, čustveno-socialnem in psihomotoričnem področju.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, plesna umetnost, ples
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 177; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (336,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

48.
Primerjava javnih vrtcev v Sloveniji in na Madžarskem glede na vidike kakovosti
Moris Baša, 2019, diplomsko delo

Opis: Danes živimo v času, kjer starši vrtcem pripisujejo vse večjo vlogo. Da bi bolje razumeli delovanje vrtcev, smo se osredotočili na vidike kakovosti javnih vrtcev v Slovenij in na Madžarskem. Tako je namen diplomskega dela primerjava javnih vrtcev v Sloveniji in na Madžarskem z vidika razvoja in glede na kriterije vidika kakovosti vrtcev. Cilji diplomskega dela so raziskati in ugotoviti razlike in podobnosti javnih vrtcev v Sloveniji in na Madžarskem z vidika kakovosti vrtca, primerjati razvoj vrtcev v Sloveniji in na Madžarskem ter pridobiti mnenja pedagoških delavcev o področjih vidika kakovosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo, v katero smo vključili vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojiteljev iz različnih slovenskih in madžarskih vrtcev. V raziskavi je sodelovalo 206 strokovnih delavcev vrtcev. Rezultati so pokazali, da skoraj vsi vzgojitelji predšolskih otrok poznajo vidike kakovosti, medtem ko jih pomočniki vzgojiteljev poznajo ali le delno poznajo. Pedagoški delavci, ne glede na obravnavano državo, povečini ustrezno pogosto pregledujejo igrače in igrala, a se najdejo tudi takšni, ki to delo vidno zanemarjajo. Pogostost sodelovanja vzgojiteljev in pomočnikov s starši pri načrtovanju dejavnosti je zelo različna. Prav tako se zelo razlikuje pogostost vključevanja zunanjih institucij in posameznikov iz okolja v njihove dejavnosti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, javni vrtci, slovenski vrtci, madžarski vrtci, vidiki kakovosti
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 26; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (845,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici