| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti : diplomsko delo
Nastja Slemnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je lutka, ter opisali vrste lutk, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Poudarili smo tudi pomen Kurikuluma za vrtec ter opisali možnosti povezovanja lutk z naravo. Opisali smo vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu in gledaliških dejavnostih ter vlogo otroka v lutkovnem procesu. Predstavili smo pomen zgodnjega srečanja z lutko, in sicer pomen lutke pri razvoju otroka, oblikovanju socialnih veščin ter razvoju domišljije, komunikacije in ustvarjalnosti. Na področju narava smo raziskovali vremenske pojave, ki smo jih v teoretičnem delu tudi opisali. Osredotočili smo se na dež, sneg, oblak, točo, mavrico ter veter in jih otrokom v praksi tudi predstavili. V praktičnem delu smo v več pripravah spoznavali vremenske pojave skozi lutkovno-gledališke dejavnosti. Namen projekta je bil, da otroci na zabaven in sodoben način uresničujejo vzgojno-izobraževalne cilje. Projekt smo izvedli v vrtcu pri Osnovni šoli Muta, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let. Z različnimi lutkovnimi tehnikami, kot so ročna lutka, mimična lutka, lutka na palici, senčna lutka in ploska lutka, z gledališkimi predstavami in vremensko karto so otroci usvajali pojme vremenskih pojavov in se seznanjali z njihovim nastankom. Projekt smo zaključili s preverjanjem pridobljenega znanja o vremenskih pojavih skozi lutkovno-gledališke dejavnosti.
Ključne besede: lutke, narava, vremenski pojavi, lutkovne predstave, gledališke predstave, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 673; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

2.
Plesno ustvarjanje otrok na temo vremenski pojavi : diplomsko delo
Manuela Habjanič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo ustvarjalne plesne dejavnosti na temo vremenski pojavi. Otroci so spoznavali določene vremenske pojave in jih plesno poustvarili. Želeli smo raziskati, kako bodo spodbude s področja narave vplivale na plesno improvizacijo otrok, njihovo ustvarjanje ter izražanje z gibanjem. Obenem nas je zanimalo, ali bodo spodbude na temo vremenskih pojavov otroke dovolj motivirale za plesno ustvarjanje. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v plesno vzgojo v predšolskem obdobju in pomen ustvarjalnosti pri plesu. Osredotočili smo se na spodbude s področja narave, ki jih lahko uporabimo pri otrokovem plesnem izražanju, ter vlogo vzgojitelja pri tem. V praktičnem delu diplomske naloge smo načrtovali in izvedli osem plesnih dejavnosti na temo štirih različnih vremenskih pojavov. Na podlagi evalvaciji pedagoškega dela smo ugotovili, da so otroci s plesnimi dejavnostmi spoznali vremenske pojave in bili pri plesnem izražanju zelo ustvarjalni. Bogatili so svoj gibalni izraz, se naučili sodelovanja, poslušanja in gibanja ob glasbi, s plesnim izražanjem so se sprostili ter občutili pozitivna čustva.
Ključne besede: plesno ustvarjanje, ustvarjalnost, plesna vzgoja, narava, vremenski pojavi.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 628; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

3.
Spoznavanje vremenskih pojavov z didaktično igro v vrtcu
Sanja Vodan, 2021, diplomsko delo

Opis: Pomembno je, da otroke spodbujamo k raziskovanju narave, saj je srečanje z naravo bistvenega pomena za otroke. Dandanes se otroci premalo srečujejo z naravo, vremenskimi pojavi in naravoslovnimi eksperimenti v vrtcu . Namen diplomskega dela je, pripraviti in preizkusiti eksperimente o vremenskih pojavih v vrtcu ter preveriti pridobljeno znanje otrok s pomočjo izdelane didaktične igre. Otroci so tri dni spoznavali pet vremenskih pojav: slano, dež, tornado, mavrico in meglo. Kasneje so preko didaktične igre utrdili znanje. Didaktična igra je bila preizkušena z 20 otroki (12 deklic in 8 dečkov), starih 5 let, ki so igro igrali razdeljeni po skupinah. Pri didaktični igri so bila vprašanja vezana na pogovor in predstavljene eksperimente. Cilje, ki smo si jih zastavili v začetku diplomske naloge, torej da otrok spoznava vremenske pojave, otrok razume nastanek vremenskih pojavov, otrok opisuje vremenske pojave smo uresničili.. Pri opazovanju in sodelovanju otrok smo ugotovili, da so dečki pokazali več zanimanja za vremenske pojave kot deklice. Po izvedbi ocenjujemo, da so izbrani eksperimenti in izdelana didaktična igra ustrezni in primerni za predšolske otroke.
Ključne besede: vremenski pojavi, otrok, didaktična igra, eksperiment
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 1896; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

4.
Kratkoročno napovedovanje lokalnih vremenskih parametrov s konvolucijsko nevronsko mrežo : magistrsko delo
Aljaž Razpotnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z napovedovanjem časovnih vrst. Časovno vrsto predstavljajo podatki vremenskih parametrov večjega števila krajev, ki smo jih pridobili iz spletnega arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje. Za napovedovanje vremenskih parametrov izbranega kraja uporabimo pretekle podatke samega kraja in njegove okolice ter z njimi učimo napovedne modele ARIMAX, CART, GRU in kombinirani model CNN-LSTM. Pri kombiniranem modelu upoštevamo geografske soodvisnosti uporabljenih krajev, ki jih preslikamo v matriko. Iz predstavljenih rezultatov je razvidno, da sta najboljša modela za napovedovanje vremenskih parametrov GRU in CNN-LSTM.
Ključne besede: vremenski parametri, časovna vrsta, napovedovanje, nevronska mreža, regresijsko drevo
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1562; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (9,60 MB)

5.
Vizualizacija vremenskih podatkov za Slovenijo
Aljaž Krajnc, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen vremena in posameznih meteoroloških spremenljivk ter načine, kako jih pridobivamo. Osredotočili smo se tudi na pomen zgodovinskih vremenskih podatkov, katerih prikaz je osrednja tema in povod za njihovo vizualizacijo. Med drugim bomo spoznali tehnologije, s pomočjo katerih smo izvedli vizualizacijo vremenskih podatkov. Osrednji del diplomskega dela je bila spletna aplikacija, ki smo jo zasnovali za vizualizacijo vremenskih podatkov za področje Slovenije.
Ključne besede: vremenski podatki, zgodovina vremena, spletna aplikacija, ASP.NET MVC, API, JavaScript
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1412; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

6.
MERJENJE ATMOSFERSKIH PARAMETROV
Jure Vreča, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi smo predstavili zasnovo elektronskega sistema za samodejno merjenje naslednjih parametrov atmosfere: temperatura, pritisk, relativna vlažnost in koncentracija trdnih delcev. Elektronski sistem smo zasnovali s ciljem izvajanja samodejnih meritev na vremenskem balonu. Uporabili smo razvojno ploščo Atmel ATMEGA256RFR2 Xplained Pro.
Ključne besede: merjenje, vlažnost, vlaga, temperatura, pritisk, tlak, trdni delci, PM, PM10, PM1.0, PM2.5, elektronski sistem, načrtovanje, zasnova, Altium, Atmel, vremenski balon, radiosonda, radiosonde, MAX31865, HIH9131, MS5607, PMS3003
Objavljeno v DKUM: 30.01.2018; Ogledov: 3860; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
VPLIV TOPOKLIME NA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO V SLOVENSKIH GORICAH MED MURO IN PESNICO
Martin Marič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenske gorice so ena največjih regij v Sloveniji in so splošno znane kot regija vinogradov in sadovnjakov. Regija Slovenskih goric je preobširna, zato smo se omejili na Slovenske gorice med reko Muro na severu in Pesnico na jugu. Vinogradništvo in sadjarstvo imata v Slovenskih goricah večstoletno tradicijo, vendar je v zadnjih 113 letih opazen upad teh panog. Na ti panogi pa ima velik vpliv tudi klima. Razgiban relief Slovenskih goric je dejavnik, ki spreminja klimo na omenjenem območju. V diplomskem delu smo se osredotočili na spreminjanje klime glede na topografske dejavnike (absolutne višine, relativne višine, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje), proučili smo tudi vpliv te tako imenovane topoklime na vinogradništvo in sadjarstvo. S primerjanjem večletnih meteoroloških podatkov postaj Zgornja Ščavnica in Polički Vrh, ki ležita v našem območju, smo ugotovili spreminjanje klime glede na relativne višine. Povprečne temperature na višje ležeči postaji Zgornja Ščavnica so bile višje, kar kaže na obstoj večkratnih temperaturnih obratov in posledično termalnega pasu. Prav pojav termalnega pasu je ključen za razmestitev vinogradov in sadovnjakov nad dolinami potokov in rek v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Z maršrutnimi meritvami na treh relacijah smo dokazali pojav temperaturnega obrata. Prav tako smo z meritvami na Slateniku in Tratah dokazali obstoj termalnega pasu. Temperaturne podatke smo analizirali tudi glede na vremenske tipe in ugotovili, da je najpogostejši in najintenzivnejši temperaturni obrat v anticiklonalnem vremenskem tipu, ko je vreme stabilno in jasno. Nasprotno se temperaturni obrat in termalni pas ne pojavljata v nestanovitnem deževnem, oblačnem in vetrovnem vremenu, predvsem ju ni zaslediti v ciklonalnem vremenskem tipu. Pri proučevanju temperaturnega obrata in termalnega pasu smo proučevali topoklimo le z vidika relativnih višin. Raziskali smo še povezavo med ostalimi topoklimatskimi dejavniki in razmestitvijo vinogradništva in sadjarstva, dotaknili smo se tudi vpliva kamninske podlage in prsti na rabo tal. S klasifikacijo območja glede na primernost za vinogradništvo in sadjarstvo smo ugotovili, da še obstaja možnost širjenja teh dveh panog na najboljše lege.
Ključne besede: Slovenske gorice, topoklima, vinogradništvo, sadjarstvo, temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, absolutna višina, relativna višina, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, pedologija.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1369; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (9,19 MB)

8.
Modeliranje zgodnje napovedi stopnje alfa-kislin pri hmelju (Humulus lupulus L.)
Viljem Pavlovič, Andreja Čerenak, Martin Pavlovič, Iztok Jože Košir, Črtomir Rozman, Marko Bohanec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Analiza soodvisnosti med meteorološkimi spremenljivkami in stopnjo alfa-kislinv kultivarjih hmelja je v obdobju 1994-2008 pokazala, da se slovenski kultivarji zelo podobno odzivajo na vremenske vplive. Testirali smo vplive temperature zraka, količine padavin in dolžine sončevega obsevanja na količino alfa-kislin v storžkih. Vse proučevane meteorološke spremenljivke kažejo v določenih fenoloških fazah hmeljne rastline od najmanj zmerne do visoke stopnje soodvisnosti s stopnjami alfa-kislin testiranih kultivarjev hmelja. Te lahko združimo glede na meteorološke odzive v dve skupini. Aurora, Celeia in Savinjski golding kažejo zelo visoko pozitivno medsebojno korelacijo (r=0,9; p<0,001). Na osnovi analiz soodvisnosti med stopnjami alfa-kislin v kultivarjih hmelja in meteorološkimi spremenljivkami je oblikovan osnutek modela za zgodnje napovedi alfa-kislin za kultivarje hmelja na območju Slovenije. Razultati aplikacije modela potrjujejo njegovo uporabnost za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: hmelj, alfa-kisline, vremenski podatki, modeliranje, simulacije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2379; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

9.
POJAV TEMPERATURNIH INVERZIJ NA OBMOČJU POHORJA
Klemen Kerstein, 2014, magistrsko delo

Opis: Temperaturna inverzija je pojav, pri katerem temperatura z višino pada. Intenziteta in pogostost pojava sta največja v hladni polovici leta in v zgodnjih jutranjih urah. Na območjih razgibanega reliefa je inverzija razvita predvsem v predelih konkavnih reliefnih oblik kot posledica zadrževanja hladnega zraka, ki doteka iz pobočij. Temperaturna inverzija na območju Pohorja se najpogosteje in najintenzivneje pojavlja v zahodnem delu, kjer je Slovenjgraška kotlina. V preostalih delih je prav tako pogosta, le manj izrazita. V času pred vzidom Sonca se največji pozitivni temperaturni gradienti kažejo v plasti zraka na nadmorski višini do 450 metrov. Zgornja meja inverzije se pojavlja na nadmorski višini 800 do 850 metrov. Po vzidu Sonca se zgornja meja zniža za približno 50 metrov; prav tako se zmanjšuje intenzivnost. Tekom dopoldneva in popoldneva je inverzija razpadla in se po 20. uri ponovno formirala. Primerjava severne in južne strani Pohorja je pokazala, da so v najnižji merjeni plasti, tj. med nadmorsko višino 350 do 550 metrov, pozitivni temperaturni gradienti na severni strani nekoliko večji. Najpogosteje se pojavljajo gradienti med 0 in 0.5 °C/100 m, medtem ko tisti nad 5 °C/100 m nastopijo le malokrat. Temperaturna inverzija je najbolj izrazita v anticiklonalnem vremenskem tipu. Izkazalo se je, da se v teh situacijah najvišje temperature pojavljajo na nadmorski višini med 750 in 850 metrov. V ciklonalnem in advektivnem vremenskem tipu je inverzija slabo razvita ali pa se ne pojavlja. Intenziteta inverzije se je od decembra proti aprilu zmanjševala.
Ključne besede: Temperaturna inverzija, temperaturni gradient, Pohorje, vremenski tip, temperaturne razlike, veter, oblačnost.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2014; Ogledov: 2693; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

10.
GOSPODARJENJE Z GOZDNIMI CESTAMI V OBČINI DRAVOGRAD
Mateja Knežar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so na začetku podana splošno znana dejstva o gospodarjenju ter kategorizaciji gozdnih cest. V nadaljevanju je na podlagi pridobljenih podatkov s strani območne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec narejena analiza gospodarjenja z gozdnimi cestami v občini Dravograd za predvideno obdobje. V analizi so gozdne ceste deljene na makadamske in asfaltne ter so razporejene glede na zimsko in letno vzdrževanje. Vključeni so podatki izvedenih vzdrževalnih del, finančnih sredstev ter materiala. Analiza sestoji iz dveh delov. Prvi del analize zajema obseg zimskih in letnih vzdrževalnih del po posameznih letih za 6-letno obdobje. V drugem delu analiza obsega zimsko in letno vzdrževanje po posameznih cestah za obdobje šestih let. Narejeni so izračuni povprečne porabe sredstev za šest let na tekoči meter glede na celotno dolžino posamezne ceste. V ugotovitve analize o gospodarjenju z gozdnimi cestami so vključeni tudi podatki o vremenskih vplivih.
Ključne besede: gozdne ceste, gospodarjenje, analiza vzdrževanja, letno vzdrževanje, zimsko vzdrževanje, vremenski vplivi
Objavljeno v DKUM: 15.09.2014; Ogledov: 1626; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

Iskanje izvedeno v 1.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici