| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 199
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanja
Nataša Pivec, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Ključne besede: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

2.
Profesionalne vrednote dijakov srednjih zdravstvenih šol
Maja Gert, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Vrednote so ideje in prepričanja posameznika in posameznih skupin ljudi. Usmerjajo ljudi k dejanjem, so motivacija ter so usmeritev, kaj je prav in kaj ne. Dijaki kot bodoči profesionalci zdravstvene neke izoblikujejo v procesu šolanja svoje lastne profesionalne vrednote. Namen zaključnega dela je opredeliti razliko med vrednotami dijakov prvih letnikov in dijakov četrtih letnikov dveh srednjih zdravstvenih šol. Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. V empiričnem delu je bilo uporabljeno spletno anketiranje. Za analizo podatkov smo uporabili opisne statistične metode. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s programom excel. Rezultati: Ugotovilo smo, da je pojem vrednota poznan dijakom. Dijaki se strinjajo, da se vrednote skozi življenje spreminjajo. Najpomembnejše vrednote so jim potenčne in moralne vrednote, pri tem so dijakom iz šole A pomembnejše potenčne vrednote, dijakom iz šole B pa moralne vrednote. Dijakom je najpomembnejša vrednota zdravje. Ugotovili smo, da se pomembnost nekaterih vrednot razlikuje med dijaki 1. in dijaki 4. letnikov. Razprava in Sklep: Dijaki se po večini vpisujejo na srednje zdravstvene šole po lastni volji. Dijaki svoje vrednote izoblikujejo tako pri teoretičnem delu izobraževanja kot pri praktičnem delu izobraževanja, nekatere prevzemajo od medicinskih sester, ki jih vodijo na kliničnih vajah.
Ključne besede: vrednote v zdravstveni negi, vrednote, vrednote skrbi, etične vrednote
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 85; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (513,82 KB)

3.
Povezava med vrednotami generacij in izborom produktov v TA X
Janko Virant, 2020, magistrsko delo

Opis: Generacije nam lahko pri kvantitativni analizi vzorca populacije pomagajo zaradi skupnih lastnosti in vrednot, ki si jih delijo pripadniki posameznih generacijskih kohort. Kako lahko vrednote generacijskih kohort povežemo s prakso, pojasnimo s pomočjo kvantitativne analize podatkov. Poudarek v teoretičnem delu je na podrobnejši opredelitvi generacijskih vrednot, njihovega nastanka ter njihovih lastnosti. Podrobneje je že v tem delu opredeljena povezava med generacijami in uporabo njihovih lastnosti v praksi. V empiričnem delu je predstavljen šifrant, ki smo ga uporabljali za analizo. Pri analizi podatkov in diskusiji je poudarek na morebiti povezavi med vrednotami generacijskih kohort in lastnostmi izbora potovanj pri Turistični agenciji X. Izpostavljamo tudi uporabnost raziskave v praksi. Ugotovili smo, da obstajajo povezave med vrednotami in lastnostmi izbora potovanj. Ugotavljamo, da si pripadniki baby boomerjev in generacije X pogosteje privoščijo cenovno dražja potovanja, da obstaja bistvena generacijska razlika pri avtobusnih in letalskih potovanjih ter da se mlajše generacije (generacija Y) odločajo pretežno za potovanja z več prostega časa. Odprte so možnosti za nadaljnje raziskave, tudi v smeri praktične uporabe pridobljenega znanja.
Ključne besede: generacije, vrednote in lastnosti generacij, lastnosti izbora potovanj, uporabnost v praksi
Objavljeno: 16.11.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Strukturni in vrednotni politični razcepi: analiza slovenskega volilnega telesa v letu 2017
Žan Zorko, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti politične razcepe v okviru analize strukturnih in vrednotnih dejavnikov, ki so povezani z izkazovanjem podpore političnim strankam v Sloveniji. V raziskavi smo izvedli sekundarno analizo podatkovne baze Evropske raziskave vrednot (EVS, 2017) na vzorcu slovenske populacije, ki je izkazovala volilne preference (n= 548). Izkazalo se je, da se slovensko volilno telo v večji meri odloča na podlagi vrednot kot pa na podlagi socialnostrukturnega ozadja. Najmočnejši strukturni dejavniki volilne izbire so verska pripadnost, starost, izobrazba in spol. Verska pripadnost je povezana s podporo NSi in SDS, ateizem pa s podporo Levici. Višja starost je povezana s podporo DeSUS, izobrazba s podporo Levici in moški spol s podporo SMC. Najmočnejši vrednotni dejavniki volilne izbire so avtoritarno-libertarne vrednote, sekularno-religiozne vrednote, imigracijske orientacije in okoljske vrednote. Libertarnost je povezana s podporo Levici in SD, medtem ko je avtoritarnost povezana s podporo NSi in SDS. Religioznost je povezana s podporo NSi, sekularnost pa s podporo Levici. Pozitiven odnos do priseljevanja je povezan s podporo Levici, negativen pa s podporo DeSUS in SDS. Pozitiven odnos do okolja je povezan s podporo Levici in SD. Na podlagi rezultatov sklenemo, da so politični razcepi med slovenskim volilnim telesom zelo podobni tistim v zahodnoevropskih državah, a hkrati ohranjajo tudi nekaj posebnosti, ki se sicer zaznavajo v postkomunističnih družbah.
Ključne besede: politični razcepi, dejavniki volilne izbire, socialna struktura, vrednote
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
Medgeneracijske razlike zaposlenih in management generacijsko raznolike delovne sile
Janja Živko, 2020, magistrsko delo

Opis: Generacije in razlike med njimi postajajo osrednja tema pogovorov na področju managementa človeških virov. Trg dela trenutno združuje posameznike iz različnih generacij, ki se med seboj v veliki meri razlikujejo po pričakovanjih in potrebah. Avtorji (Kapoor in Solomon, 2011) poudarjajo, da je poznavanje značilnosti vseh generacij ter kako se med seboj razlikujejo izjemno pomembno za upravljanje z njimi. Bolj kot managerji poznajo svoje zaposlene, bolj bodo uspešni pri motiviranju in izboljšanju njihove produktivnosti (Wagman in VanZante, 2011). Namen tega magistrskega dela je predstaviti celovit pogled na področje medgeneracijskih razlik in raziskati značilnosti upravljanja z njimi v podjetjih. V raziskavi so sodelovala tri podjetja. Na vzorcu zaposlenih smo ugotavljali razlike v delovnih vrednotah, značilnostih na delovnem mestu in stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Pri vodjah kadrovskih oddelkov pa smo preverjali njihov pogled na temo medgeneracijskih razlik in upravljanje z njimi. Prišli smo do zaključka, da razlike v delovnih vrednotah in značilnostih med generacijami na delovnem mestu obstajajo. Ugotovili smo tudi, da se managerji zavedajo medgeneracijskih razlik in da se na njih pri svojem delu tudi skušajo prilagajati. Stopnja zadovoljstva zaposlenih je bila višja v podjetjih, ki se prilagajajo medgeneracijskim razlikam.
Ključne besede: generacije, delovne vrednote, značilnosti na delovnem mestu, upravljanje generacijsko raznolike delovne sile
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (926,94 KB)

6.
Zbirka avtorskih skladb za osnovnošolske zbore kot sredstvo za razvoj in oblikovanje vrednot
Nataša Kocjančič, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsak posameznik je edinstven in se po kombinaciji svojih osebnostnih lastnosti razlikuje od drugih ljudi. Na njegovo delovanje poleg kompleksnih duševnih procesov vplivajo tudi samodejavnost, dednost in okolje. V času osnovnošolskega izobraževanja, ko otroci doživljajo velike razvojne spremembe, velik del svojega časa preživijo v šoli, kjer nanje pomembno vplivajo vrstniški odnosi in odnosi z učitelji. Otroci in mladostniki si vrednotni sistem, po katerem se ravnajo, oblikujejo tako sami kot tudi znotraj socialnih skupin, kot je pevski zbor. Sodelovanje v zborih učinkuje na kognitivno, psihomotorično, afektivno in socialno področje osebnostnega razvoja, pri čemer imajo pomembno mesto tudi zborovodje. Njihova vloga se prek poznavanja didaktičnih načel kaže v pozitivni motivacijski naravnanosti, nepristranskem ocenjevanju, enakovrednem obravnavanju, spodbujanju glasbenega doživljanja in primerni izbiri glasbenih vsebin. Z navedenim lahko vplivajo na razvoj učenčevih motivacijskih ciljev, ki spodbujajo oblikovanje vrednot. Magistrsko delo kot sredstvo za razvoj in oblikovanje vrednot podaja zbirko avtorskih skladb, v kateri vsaka skladba izpostavlja po eno vrednoto. Vsaki skladbi je dodan tudi predlog za dejavnost, ki učence spodbuja k nadaljnjemu razmisleku o poudarjeni vrednoti.
Ključne besede: osebnost, vrednote, načrtovanje glasbene vzgoje, pevski zbor v osnovni šoli, avtorske skladbe
Objavljeno: 06.08.2020; Ogledov: 173; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (9,00 MB)

7.
Povezanost med vrednotami vzgojiteljev in načinom dela z otroki priseljenci v predšolski vzgoji
Matija Brmež, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu naloge smo predstavili pomembnost vključevanja otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem iz vidika različnih programov, zakonodaje oz. pomembnih dokumentov, ki opredeljujejo vključevanje otrok priseljencev. Osvetlili smo pomen vrednot pri delovanju posameznika, v našem primeru pri delu strokovnih delavcev v predšolski vzgoji ter skušali to povezati tudi z medkulturno vzgojo. Ključnega pomena pri delu z otroki priseljenci je zagotavljanje pogojev za uspešno integracijo, ki pa so pogosto preplet organizacijskih in predvsem tudi osebnih dejavnikov, kamor sodijo vrednote. V empiričnem delu naloge smo raziskovali katere vrednote strokovni delavci ocenjujejo kot najbolj pomembne in kako se te vrednote povezujejo z njihovim delom z otroki priseljenci. V raziskavi je sodelovalo 461 strokovnih delavcev. Vrednote smo razdelili v dve skupini, v vrednote usmerjene na druge in vrednote usmerjene vase. Ugotovili smo, da strokovni delavci v večji meri izražajo vrednote usmerjene na druge od vrednot usmerjenih vase, saj so bile povprečne vrednosti pri vrednotah usmerjenih na druge praviloma višje. Med vrednotami usmerjenimi na druge je najbolj pomembna vrednota učiti otroke kako biti iskren in odgovoren. Analiza korelacij je pokazala, da pri vrednotah usmerjenih na druge prihaja do več statistično pomembnih pozitivnih korelacij z metodami dela z otroki priseljenci, kot pri vrednotah usmerjenih vase. Prav tako so bili višji tudi korelacijski koeficienti, kar nakazuje na močnejše povezave med postavkami. Rezultati naloge so pomembni, saj nakazujejo, da se usmerjenost vrednot vzgojitelja povezuje z njegovo kompetentnostjo pri delu z otroki priseljenci, zlasti pri uporabi specifičnih metod dela.
Ključne besede: priseljenci, integracija, medkulturna vzgoja, vrednote, predšolska vzgoja
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 257; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (955,62 KB)

8.
Vrednote in inovativnost zaposlenih
Nuša Drofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: Organizacija lahko pomembno izboljša svojo inovativnost s skrbjo in razvojem vrednot svojih zaposlenih, ki so ključnega pomena za uspešno delovanje organizacije. Skozi teoretično obravnavo inovativnosti, inovacijske kulture in vrednot smo oblikovali izhodišča za razumevanje vpliva vrednot zaposlenih na njihovo inovativnost. V empiričnem delu magistrskega dela smo preučili sedem dejavnikov inovacijske kulture: inovativnost in prevzemanje tveganja, perfekcionizem, usmerjenost k rezultatom, usmerjenost k ljudem, timska usmerjenost, agresivnost in stabilnost, ki so obravnavani kot vrednote zaposlenih v odnosu vpliva na inovativnost. Inovativnost organizacije je del organizacijske kulture, na katero pa vplivajo tudi zaposleni s svojimi vrednotami. Cilj magistrskega dela je spoznanje pomena in vpliva posameznih vrednot zaposlenih na inovativnost v izbrani organizaciji. S podrobno analizo literature in izvedbo nestrukturiranega poglobljenega intervjuja zaposlenih s področja razvoja izbrane organizacije smo ugotovili, da izmed sedmih obravnavanih osebnih vrednot na inovativnost zaposlenih najbolj vplivajo inovativnost in prevzemanje tveganja, usmerjenost v ljudi, timska usmerjenost in agresivnost. Za vrednoti, ki poudarjata perfekcionizem in stabilnost smo z našo raziskavo ugotovili, da sta zaviralca inovativnosti.
Ključne besede: organizacija, inovacijska kultura, vrednote, inovativnost, vrednote zaposlenih
Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 412; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

9.
Vrednotne orientacije skozi življenje
Janek Musek, Petra Lešnik Musek, Kristijan Musek Lešnik, 1993, izvirni znanstveni članek

Opis: V psihologiji je še vedno dokaj pomanjkljivo raziskano vprašanje, kako se oblikujejo vrednotne usmeritve v odvisnosti od starosti in razvojne dobe. V raziskavi smo skušali ugotoviti, kako ocenjujejo pomembnost glavnih osebnih vrednot in vrednotnih kategorij osebe v različnih starostnih obdobjih odraslosti. Pri tem smo izhajali iz hipoteze, da obstajajo tudi na področju vrednot razvojne težnje in hierarhije, ki zajemajo glavne kategorije vrednot. Rezultati raziskave so pokazali, da v odrasli dobi s starostjo relativno upadapomen hedonskih in potenčnih vrednot, ne upada pa pomen moralnih vrednot in narašča pomen izpolnitvenih vrednot. Na ravni vrednotnih makrousmeritev lahko ugotovimo upadanje pomena dionizičnih in naraščanje pomena apoloničnih vrednot. Ti rezultati v grobem potrjujejo obstoj razvojne hierarhije vrednot, ki vodi od hedonskih in potenčnih (dionizičnih) vrednot k moralnim in izpolnitvenim (apolonskim) vrednotam.
Ključne besede: vrednote, vrednotne usmeritve, kategorija vrednot, razvojna hierarhija vrednot
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 235; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Kompetence in vrednote milenijcev
Nensi Sedlašek, 2019, diplomsko delo

Opis: V delovnem okolju obstajajo štiri generacije, ki se med seboj močno razlikujejo v svoji delovni etiki in pogledih na svet. Različne generacije imajo različne vrednote, kar lahko predstavlja oteženo delo ali načine komuniciranja. Na delovnem mestu se razlike med generacijami kažejo predvsem v vrednotah in načinu dela. Pomembno je, da se razlik zavedamo, da poznamo vrednote in delovno etiko generacije, saj le tako lahko delo poteka nemoteno in smo kot organizacija uspešni. Smo v obdobju, kjer generacija Y, katere pripadnike imenujemo milenijci, vstopa in je tudi že prisotna na trgu dela. Milenijci imajo prav posebne generacijske značilnosti in se močno razlikujejo od predhodnih generacij. V želji, da izkoristimo potencial milenijcev, moramo poznati njihove značilnosti, kompetence in vrednote. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili in razložili pojme vrednota, kompetence in milenijci. Kompetence lahko definiramo in preučujemo tako na ravni posameznika kot na ravni organizacije. V delu smo se posvetili kompetencam na ravni posameznika oziroma osebnim kompetencam. Pojem vrednote je lahko zelo širok in poznamo veliko različnih skupin vrednot. Osredotočili smo se na delovne vrednote, jih opisali in pojasnili pomembnost njihovega poznavanja. Glavni cilj naloge je predstaviti milenijce in raziskati njihove kompetence in vrednote, zato smo se jim posvetili v teoretičnem delu. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, s katerim smo želeli pridobiti informacije o prisotnosti določenih kompetenc pri milenijcih in o njihovih vrednotah. Z raziskavo smo ugotovili, katere kompetence imajo milenijci najbolj izražene in katere ne ter katere delovne vrednote so jim najpomembnejše in katere ne toliko.
Ključne besede: Kompetence, milenijci, vrednote
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 370; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (675,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici