| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
OBVEZNICE KOT VIR FINANCIRANJA SLOVENSKH PODJETIJ V ČASU OD PREVZEMA EVRA
Mateja Titan, 2023, magistrsko delo

Opis: Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo enega izmed virov dolgoročnega financiranja podjetij. Primerjalno gledano financiranje podjetij z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji zaostaja za državami z razvitim kapitalskim trgom, še posebej ZDA. Na ta način se povečujejo tveganja bančnega financiranja podjetij, in sicer tako za podjetja kreditojemalce kot tudi za same banke. Ker je ena izmed funkcij finančnega posredništva tudi obvladovanje valutnega tveganja, bi pričakovali, da je korenito znižanje valutnega tveganja, do katerega je v Republiki Sloveniji prišlo z vstopom v evrsko območje, privedlo do razmaha nebančnega financiranja podjetij, torej financiranja preko izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Kljub temu da se je v obdobju od vstopa v evrsko območje delež kreditiranja s podjetniškimi obveznicami v Republiki Sloveniji malenkostno okrepil, pa ni zmanjšal zaostanka za evrskim območjem oziroma se je v obdobju neugodnejših makroekonomskih trendov in v obdobju po splošnem izbrisu terjatev bančnih vlagateljev celo okrepil.
Ključne besede: Obveznice, prenosljivi vrednostni papirji, boniteta, ročnost, bančna posojila, kreditno in valutno tveganje, ukrepi centralne banke, prevzem evra, obrestna mera, razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
Zavarovanje denarnih terjatev z zastavitvijo delnic kot primer finančnih zavarovanj terjatev
Luka Ščančar, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja se pogosto srečujejo s slabo plačilno disciplino nasprotnih pogodbenih strank. Prihodki od prodaje pa predstavljajo ključen vir za nemoteno izvajanje poslovnega procesa. Ker velik delež prodaje predstavlja prodaja na odloženo plačilo, je zagotavljanje rednega izpolnjevanja obveznosti plačil s strani dolžnikov in na ta način zagotovljene likvidnosti za podjetje ključnega pomena. V poslovni praksi so prisotne številne oblike finančnih zavarovanj in instrumenti zavarovanj terjatev, ki zavarujejo upnika pred tveganjem neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Med stvarnimi zavarovanji sta po uporabi v poslovni praksi najpogostejša zastava nepremičnine in zastava vrednostnih papirjev. Uporaba slednje še posebej skokovito narašča v najrazvitejših svetovnih tržnih gospodarstvih kot tudi v Sloveniji. V primerjavi z ostalimi oblikami zavarovanj terjatev je zastava vrednostnih papirjev, natančneje delnic kot oblike finančnega zavarovanja terjatev, v številnih pogledih optimalnejši način zavarovanja, ki zastavnemu upniku prinaša mnoge prednosti pred ostalimi načini zavarovanj. Uporabe finančnih zavarovanj terjatev se poslužujejo predvsem večja podjetja, katerih znaten del poslovanja predstavlja poslovanje s tujino in neznanimi kupci. Ob uporabi finančnih zavarovanj pri takšnem načinu poslovanja so ta podjetja izpostavljena tudi številnim novim poslovnim in pravnim tveganjem, katerih obvladovanje pa se razvija v skladu z razvojem finančnih zavarovanj. S sklenjenim finančnim zavarovanjem podjetje pridobi zagotovilo za plačilo in si tako zagotovi možnost večjega obseg poslovanja in višjo stopnjo likvidnosti.
Ključne besede: Terjatve, finančna zavarovanja, zavarovanja terjatev, vrednostni papirji, zastavitev delnic.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 953; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (651,91 KB)

3.
LISTINJENJE V BANKAH
Dolores Marton, 2016, diplomsko delo

Opis: Začetki listinjenja segajo v leto 1970 v ZDA. Pri listinjenju gre za povezavo med posojili, njihovim prodajanjem in izdajanjem vrednostnih papirjev. Listinjenje omogoča financiranje na aktivni strani bilance, torej da se določena sredstva na aktivni strani preoblikujejo v vrednostne papirje, ki se nato prodajo investitorjem. Samo listinjenje torej omogoča boljšo razpršenost tveganja, kar hkrati povečuje tudi splošno finančno stabilnost. Listinimo lahko katerokoli premoženje, ki je dovolj veliko in homogeno. V procesu listinjenja zberemo osnovna sredstva v tako imenovan »bazen« sredstev, ki se nato prodajajo investitorjem kot vrednostni papirji. Banke si s sekuritizacijo povečujejo prihodek, svojo likvidnost in tako lažje dosežejo kapitalske zahteve. Pri listinjenju premoženja sodeluje več udeležencev, prvi akter listinjenja pa je ponavadi banka, ki zbere sredstva za listinjenje in jih nato proda izdajatelju. Ta potem izda vrednostne papirje, ki so zavarovani na podlagi teh sredstev in jih proda naprej investitorju. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da kakor so prednosti listinjenja, tako so tudi slabosti. Pravna podlaga listinjenja v Sloveniji ni ravno dodelana, kar smo ugotovili tudi po opravljenih intervjujih v bankah, saj je večina intervjuvanih bank mnenja, da pri njih listinjenje ni razvito.
Ključne besede: listinjenje, listinjenje v Sloveniji, Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, udeleženci listinjenja, prednosti in slabosti listinjenja, vrednostni papirji
Objavljeno v DKUM: 16.07.2019; Ogledov: 1437; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Institut podrejenih obveznic v teoriji in praksi
Katja Goršek, 2017, diplomsko delo

Opis: Posebna oblika obveznic so podrejene obveznice. Od navadnih obveznic se razlikujejo predvsem po tem, da so podrejene drugim terjatvam izdajatelja v primeru stečaja, zato so v času gospodarske krize tudi bolj tvegana naložba kot sicer. Podrejene obveznice so izdale tudi slovenske banke. Izjemno slabo bančno stanje v Sloveniji je povzročilo, da se je konec leta 2013 zaradi dokapitalizacije bank s strani države, zgodil izbris podrejenega dolga teh bank.
Ključne besede: vrednostni papirji, obveznice, banka, podrejena obveznica
Objavljeno v DKUM: 22.01.2019; Ogledov: 1734; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (244,92 KB)

5.
Investiranje v delnice
David Kamenik, 2018, diplomsko delo

Opis: Delnice so eden najboljših načinov, kako lahko povečamo svoje premoženje z malo truda. V delnice lahko investira vsak, ki si to želi. Pred prvo investicijo je pomembno, da poznamo vsaj osnove delnic, ki jih podrobneje opisujemo v tem diplomskem delu. Od ciljev investitorja je odvisno, koliko časa in truda bo namenil za preučevanje in raziskovanje delnic. Če je njegov cilj doseči povprečne tržne donose, bo lahko to najenostavneje storil z investiranjem v pasivni vzajemni sklad ali ETF, ki sledi nekemu borznemu indeksu. Tisti, katerih cilj je premagati trg, bodo za doseganje tega cilja potrebovali nadpovprečno znanje, več denarja in časa ter sprejemali večja tveganja. Pogledamo si, kakšno je stanje delnic na Ljubljanski borzi. Naše ugotovitve so, da je izbira delnic dokaj majhna, saj razen podjetij iz Prve kotacije ni delnic, ki bi bile primerno likvidne. Kljub temu imajo delnice na Ljubljanski borzi dobre lastnosti, kot so visoka dividenda, donosnost in splošna podcenjenost delnic. V nadaljevanju si pogledamo še možnosti investiranja na tujih trgih. Opredelimo prednosti in slabosti razvitih trgov in trgov v razvoju, za katere ugotovimo, da omogočajo potencialno višje donose, a prinašajo tudi več tveganj. Na koncu obravnavamo še borzne indekse. Borzni indeksi so pokazatelji, kakšno je stanje delnic na določnem trgu, v panogi ali v državi. Z analiziranjem borznih indeksov lahko dobimo občutek, ali je tja pametno investirati ali ne. V zadnjem poglavju primerjamo borzne indekse Dow Jones, S&P 500 in NASDAQ.
Ključne besede: investiranje, delnice, vrednostni papirji, borzni indeksi
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 2706; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Nove zahteve glede pogojev za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu
Filip Peče, 2017, diplomsko delo

Opis: Sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu v slovenskem pravnem sistemu predstavlja relativno novost. Do sprejetja novele F Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju “ZTFI”), sta bila glavna splošna pravna akta, ki urejata to področje, ZTFI in Pravila Borze (v nadaljevanju “PB”), umik na podlagi sklepa imetnikov vrednostnih papirjev urejala le v primeru delnic. Seveda to ne pomeni, da se dolžniških vrednostnih papirjev pred sprejetjem novele F ZTFI iz trgovanja na organiziranem trgu sploh ni dalo umakniti. Umakniti jih je bilo možno, kadar so zapadle vse obveznosti vsebovane v dolžniških vrednostnih papirjih, ter ob nastopu pogojev, ki jih zakon določa za umik vseh finančnih instrumentov. Dopolnitvi ZTFI so sledila tudi PB, ki pa za razliko od zakona, z večinoma enakimi določbami, urejajo umik obveznic iz organiziranega trga, in ne dolžniških vrednostnih papirjev, kar je širši pojem. Obveznice so najbolj razširjen in najbolj uporabljen dolžniški vrednostni papir v svetu, vendar niso edini dolžniški vrednostni papir s katerim se trguje na Ljubljanski borzi, saj enako velja tudi za kratkoročni dolžniški vrednostni papir, zakladno menico, ki jo PB pojmujejo kot instrument denarnega trga. Zanjo predpisujejo drugačna pravila za umik iz trgovanja na organiziranem trgu, v ločenem členu. Zakonska ureditev sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz organiziranega trga je odraz potrebe kapitalskega trga po ureditvi podobni tisti, ki velja za umik delnic. Vsekakor sta ureditvi zelo podobni, saj se za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu uporabljajo 1.-10. odst. 101. čl. ZTFI, pri čemer se smiselno uporabljajo nekateri drugačni izrazi, določeni v 1.-7. toč. 11. odst. 101. čl. ZTFI. Druge spremembe se nanašajo prdvsem na javno objavo notarskega zapisnika iz zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku, namesto vpis sklepa o umiku v sodni register, drugačne pogoje in roke za začetek učinkovanja sklepa, drugačno časovno točko za obvestilo borze, ter po dispozitivnem odnosu do denarne odpravnine.
Ključne besede: ZTFI, Pravila borze, dolžniški vrednostni papirji, obveznice, hibridni vrednostni papirji, organiziran trg vrednostnih papirjev
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1216; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (294,07 KB)

7.
Pridobivanje svežega kapitala v podjetjih v Sloveniji z izdajo obveznic
Petra Kostevšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Izdaja obveznic, kot vir financiranja v velikih, bonitetno dobrih podjetjih, ni nič neobičajnega, čeprav takšna dejanja v slovenskem prostoru niso najpogostejša. Teoretično možnost takšnega financiranja imajo tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), vendar je podjetij, ki bi se dejansko odločila za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic, zelo malo. V naši zakonodaji so namreč, glede pogojev pri pridobivanju dolžniškega kapitala z izdajo obveznic, podjetja vseh velikosti izenačena. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej predstavljen pravni vidik obveznice. Opredelili smo pojem obveznice v skladu z zakonodajo Republike Slovenije (RS), njene bistvene značilnosti in vrste obveznic. Predstavili smo organiziran in neorganiziran trg obveznic v Sloveniji. V okviru organiziranega trga obveznic smo predstavili možne prisotne institucionalne udeležence. Nato smo opisali postopek izdaje podjetniških obveznic v Sloveniji. V opisu postopka izdaje obveznic pri nas, smo predstavili in primerjalno analizirali »nejavno« ponudbo in »javno« ponudbo obveznic ter opredelili možne vzroke za povečano zanimanje podjetij za »nejavno« ponudbo. Ob tem treba poudariti, da Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ne pozna pojmov »javna« in »nejavna« ponudba vrednostnih papirjev (VP), ampak le pojem »ponudba VP javnosti«. Pojma »javna« oz. »nejavna« ponudba oz. prodaja VP izhajata še iz opredelitev prejšnjega, sedaj neveljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je nasledil trenutni ZTFI. Slednji pojmuje »ponudbo VP javnosti« zelo široko, s čimer je lahko praktično skoraj vsaka ponudba VP javnosti, javna ponudba. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svojih poročilih loči ponudbe VP, ki so ponujene širši investicijski javnosti, in ponudbe VP, ki so ponujene ožjemu oz. točno določenemu krogu investitorjev. Ponudbe VP, za katere velja obveznost objave prospekta, in so torej ponujene širši investicijski javnosti, bi lahko označili s pojmom »javna ponudba VP«. Ponudbe VP, za katere pa glede obveznosti objave prospekta velja izjema in so torej ponujene ožjemu, torej točno določenemu krogu investitorjem, pa lahko označimo s pojmom »nejavna ponudba VP«. Za namene magistrskega dela smo uporabljali pojma »javna ponudba VP« in »nejavna ponudba VP«. Stanje na področju izdaje obveznic s strani MSP v RS smo primerjali s stanjem v Italiji, pri čemer smo se osredotočili na pojem »mini« obveznic, ki so jih v Italiji uzakonili v letih 2012 in 2013 s posebnima zakonoma, t. i. »Decreto Sviluppo« in »Destinazione Italia Decree«. Po uvedbi teh dveh zakonov so se v Italiji v povprečju znižali stroški izdaje obveznic za MSP. Ugotavljali smo, koliko je zakonodaja RS izdajanju obveznic MSP-ja naklonjena oz. nenaklonjena. Pri opisu postopka izdaje obveznic v RS smo se opirali na najpomembnejše zakone tega področja, ki smo jih tudi podrobneje opredelili, in sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) in Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP), ki je danes delno razveljavljen. V nadaljevanju prvega dela smo se osredotočili tudi na ekonomski vidik obveznice. Opisali smo oblikovanje cen obveznic in ugotavljali vplive različnih tveganj na njihovo donosnost. Opisali smo tudi trenutno stanje na področju podjetniških obveznic v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je empirični del, v katerem smo se ukvarjali s študijo primera. Natančno smo opredelili in opisali postopek izdaje obveznice podjetja »X« v letu 2016, ki je srednje veliko podjetje v Sloveniji. Podjetje »X« bo izdalo obveznico za namen pridobivanja svežega kapitala. Stroške in postopek izdaje obveznice podjetja »X« bomo primerjali s stroški in postopkom najema bančnega posojila podjetja »X« pod enakimi pogoji.
Ključne besede: obveznice, donosnost do dospetja, vrednostni papirji, izdaja podjetniških obveznic, Slovenija, Italija, bančno posojilo, obrestna mera, institucionalni udeleženci, organiziran trg obveznic, javna ponudba VP, nejavna ponudba VP.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1767; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

8.
INVESTICIJSKO BANČNIŠTVO V EVROPSKI UNIJI
Denis Kodba, 2015, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega seminarja podrobneje obravnava trg investicijskih storitev v Evropski Uniji. Evropske banke, ki se poleg komercialnih storitev ukvarjajo tudi z investicijskim bančništvom so urejene kot univerzalne banke. Te ponujajo široko paleto storitev, kot so upravljanje premoženja, svetovanje in posli z vrednostnimi papirji. Vse banke ne ponujajo istih storitev, tako poznamo več tipov investicijskih bank. Njihova vloga v finančnem sistemu je velikega pomena, zato jo spremlja močna regulacija. Bančništvo velja za precej kompleksno in dinamično industrijo, zato se je v skladu z razvojem finančnega sistema, spreminjala tudi regulativa. V analitični del so vključene tri večje evropske banke, ki se ukvarjajo z investicijskimi storitvami. Prikazane so spremembe količin prihodkov iz investicijskega bančništva in njihova struktura. Podatki so zajeti v obdobju med leti 2007 in 2014. To obdobje jasno prikazuje stanje pred in po gospodarski in finančni krizi. V času krize so se prihodki iz naslova investicijskega bančništva bistveno zmanjšali, hkrati se je spremenila tudi njihova struktura.
Ključne besede: investicijsko bančništvo, univerzalna banka, vrednostni papirji, poslovne finance, regulacija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 1037; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (440,03 KB)

9.
Vrednostni papirji in zloraba z njimi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mojca Rejc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili vrednostne papirje in njihovo zlorabo. Za odkrivanje zlorab na trgu vrednostnih papirjev je potrebno predznanje s področja trgovanja z vrednostnimi papirji, zato bomo le-te na začetku predstavili in opisali razloge za njihov nastanek in razvoj. Spoznali bomo, da se je od prvih omemb vrednostnih papirjev in vse do danes razvilo več vrst vrednostnih papirjev, ki se delijo po različnih merilih. Z njimi se je začelo trgovati, kapital je začel krožiti in tako se je v določenem obdobju kapitalski trg razvil v industrijo, ki je zelo pomembna za pospeševanje gospodarskega razvoja. S tem so se razvile tudi institucije trgovanja z vrednostnimi papirji, med katerimi si bomo najpodrobneje pogledali borzo. Pri trgovanju z vrednostnimi papirji se pojavi tudi težava, ki je kot nekakšen negativen sopotnik, in to je njihova zloraba. Takšna zloraba spada pod gospodarski kriminal, natančneje med finančno kriminaliteto. Opisali bomo tudi nekatere zlorabe pri trgovanju z vrednostnimi papirji, ki se jim vzporedno z razvojem na področju vrednostnih papirjev pridružujejo tudi vedno nove pojavne oblike zlorab. Spoznali bomo, da je takšno kriminalno dejanje težko odkriti kot tudi dokazati. Postopki so dolgotrajni in velikokrat se zgodi, da storilec ostane nekaznovan. Če je storilec kaznovan, je kazen največkrat prenizka glede na nastalo škodo, ki jo je povzročil. To lahko opazimo v statistiki, v kateri bomo videli nizko število pravnomočnih sodb v povezavi z vrednostnimi papirji. Prej omenjena škoda vpliva na gospodarstvo ter širše gledano tudi na nastalo krizo. Zato so med drugim pomembne tudi institucije nadzora, njihov način postopanja s pravilno pravno podlago kot tudi sodelovanje s tujino. V tem delu bomo kot takšno institucijo opisali Agencijo za trg vrednostnih papirjev ter borzo. Sledil bo še opis konkretnih primerov zlorab pri trgovanju z vrednostnimi papirji.
Ključne besede: vrednostni papirji, trg vrednostnih papirjev, finančni trg, zlorabe, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1656; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (534,54 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 1.76 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici